Jedro

Izda se svetovalno mnenje: Delodajalec v socialnem sporu o začasni nezmožnosti za delo ob sklicevanju na določbe 34. člena ZZVZZ, 178. člena ZPIZ-2 in 246. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja ne more zahtevati napotitve delavca na invalidsko komisijo.

Izrek

Izda se svetovalno mnenje: Delodajalec v socialnem sporu o začasni nezmožnosti za delo ob sklicevanju na določbe 34. člena ZZVZZ, 178. člena ZPIZ-2 in 246. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja ne more zahtevati napotitve delavca na invalidsko komisijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tem sporu enkrat že odločalo in takrat s sklepom V Ps 1255/2019 z dne 26. 5. 2020 zavrglo tožbo, s katero je tožeča stranka primarno zahtevala, da se stransko intervenientko napoti na invalidsko komisijo zaradi ocene njene delovne zmožnosti, v skladu s tem pa je izbrani osebni zdravnik dolžan pripraviti predlog za obravnavo na invalidski komisiji ter pripraviti vso potrebno dokumentacijo ter jo v 30 dneh poslati na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, podredno pa odpravo odločbe tožene stranke z dne 1. 10. 2019 ter dopolnitev odločbe z dne 8. 8. 2019 tako, da se stranska intervenientka napoti na invalidsko komisijo, da ta oceni njeno delovno zmožnost, s tem, da se osebnemu zdravniku naloži, da pripravi predlog za obravnavo na invalidski komisiji ter pripravi vso potrebno dokumentacijo ter ga pošlje v 30 dneh na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Sodišče druge stopnje je s sklepom Psp 165/2020 z dne 16. 9. 2020 na pritožbo tožeče stranke razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje.

2. Sodišče prve stopnje je po prejemu sklepa pritožbenega sodišča Psp 165/2020 z dne 16. 9. 2020 s sklepom V Ps 829/2020 z dne 3. 11. 2020 do odločitve vrhovnega sodišča o predlogu za izdajo svetovalnega mnenja prekinilo postopek v tem sporu. V predlogu za izdajo svetovalnega mnenja je sodišče prve stopnje navedlo, da je sodišče druge stopnje v tem socialnem sporu zavzelo diametralno nasprotno stališče od stališča, ki ga je zavzelo v sklepu Psp 170/2019 z dne 20. 6. 2019, ki se sicer nanaša na isti stranki in na isto pravno vprašanje, to je ali delodajalec v socialnem sporu o začasni nezmožnosti za delo lahko doseže, da se zavarovanko napoti na invalidsko komisijo. V obeh zadevah je imenovani zdravnik na predlog osebnega zdravnika odločil, da je stranska intervenientka v določenem obdobju začasno nezmožna za delo zaradi posledic bolezni. V obeh zadevah je delodajalec, to je tožeča stranka, vložil pritožbo zoper odločbo o začasni nezmožnosti za delo in v obeh primerih se je pritožba v predsodnem postopku nanašala na to, da bi moral imenovani zdravnik odločiti tudi o napotitvi stranske intervenientke na invalidsko komisijo, ker je zadržanost od dela trajala dlje kot eno leto. V nobeni od obeh zadev tožena stranka ni v izreku prvostopenjske ali dokončne odločbe odločila o zahtevi tožeče stranke glede napotitve stranske intervenientke na invalidsko komisijo. Vse odločbe se nanašajo le na podaljšanje začasne nezmožnosti za delo. Tožena stranka je v obrazložitvi dokončnih odločb z dne 29. 3. 2018 (na to odločbo se nanaša sklep sodišča druge stopnje Psp 170/2019 z dne 20. 6. 2019) in z dne 1. 10. 2019 (o tej odločbi je bilo odločeno s sklepom pritožbenega sodišča Psp 165/2020 z dne 16. 9. 2020) navedla, da delodajalec nima možnosti predlagati oziroma zahtevati od imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije, da prične postopek priznavanja pravic iz invalidskega zavarovanja. Tožena stranka je pred odločitvijo o pritožbi zoper odločbo z dne 8. 8. 2019 pri osebni zdravnici stranske intervenientke sicer preverila, kdaj je predvidena ponovna podaja predloga za uvedbo postopka za uveljavljanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, vprašanje pa je, ali je tožena stranka s tem tudi po vsebini odločala o zahtevi delodajalca na podlagi 246. člena Pravil Obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju Pravila, Ur. l. RS, št. 30/2003 s spremembami), saj delodajalec nima upravičenja, da bi takšno zahtevo postavil. Zato se ob neenotni praksi pritožbenega sodišča postavlja vprašanje, ali je sodišče v socialnem sporu glede začasne nezmožnosti za delo dolžno po vsebini obravnavati delodajalčevo zahtevo za napotitev delavca na invalidsko komisijo in tako vsebinsko odločati o zahtevku, ki se nanaša na trajno nezmožnost za delo, ter ali delodajalec lahko na takšen način v postopku o začasni nezmožnosti za delo obide določbe prvega odstavka 34. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur. l. RS št. 9/1992 s spremembami) in 178. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS št. 96/2012 s spremembami) glede upravičencev, ki lahko predlagajo napotitev zavarovanca na invalidsko komisijo. Sodišče prve stopnje predlaga, da vrhovno sodišče izda svetovalno mnenje glede vprašanja, ali je mogoče določbe prvega odstavka 34. člena ZZVZZ, 178. člena ZPIZ-2 in 246. člena Pravila razlagati na način, da ima delodajalec materialnopravno upravičenje do napotitve delavca na invalidsko komisijo; oziroma ali lahko to napotitev doseže v socialnem sporu, v katerem se presoja začasna nezmožnost za delo delavca.

3. Predlog je utemeljen.

4. S 132. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E, Ur. l. RS, št. 10/2017) je bila uveljavljena možnost, da se sodišče prve stopnje s predlogom za izdajo svetovalnega mnenja obrne neposredno na vrhovno sodišče. Tako četrti odstavek 206. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) sedaj določa, da sodišče lahko odredi prekinitev postopka, ko ugotovi, da bi moralo uporabiti pravno pravilo, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni. Vrhovno sodišče pri tem najprej odloči, ali je predlog za izdajo svetovalnega mnenja dopusten.

5. Vrhovno sodišče lahko izda svetovalno mnenje le, če sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, to je, da je sodna praksa višjih sodišč glede uporabe določenega pravnega pravila neenotna in da glede tega pravila še ni sodne prakse vrhovnega sodišča. Sodišče, ki predlaga izdajo svetovalnega mnenja mora izkazati tako neenotnost sodne prakse višjih sodišč glede pravnega pravila, ki ga je treba uporabiti, kakor tudi odsotnost prakse vrhovnega sodišča glede istega pravnega pravila.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je predlog za izdajo svetovalnega mnenja dopusten, saj sta glede uporabe pravnega pravila, na katerega opozarja predlog, izpolnjena oba navedena pogoja, to je neenotna sodna praksa pritožbenega sodišča in odsotnost sodne prakse vrhovnega sodišča. 7. Sodišče prve stopnje v predlogu za izdajo svetovalnega mnenja utemeljeno opozarja na neenotno sodno prakso pritožbenega sodišča, ki je razvidna iz njegovih sklepov Psp 170/2019 z dne 20. 6. 2019 in Psp 165/2020 z dne 16. 9. 2020. Pri obeh zadevah gre za spor med istima strankama, ob sodelovanju iste stranske intervenientke in glede istega pravnega vprašanja, to je ali tožeča stranka kot delodajalec stranske intervenientke v upravnem postopku in kasneje v socialnem sporu v zvezi z odločbami o začasni nezmožnosti za delo lahko doseže, da se stransko intervenientko napoti na invalidsko komisijo. V obeh zadevah je tožeča stranka primarno zahtevala, da se stransko intervenientko napoti na invalidsko komisijo, podredno pa odpravo odločb tožene stranke o zavarovankini začasni nezmožnosti za delo. Zahteva za napotitev stranske intervenientke na invalidsko komisijo temelji na določbi 246. člena takrat veljavnih Pravil. V skladu s to določbo sta bila osebni zdravnik oziroma imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija dolžna napotiti zavarovanca na invalidsko komisijo, če sta ocenila, da ni pričakovati izboljšanja zdravstvenega stanja, ki bi mu omogočilo povrnitev njegove delovne zmožnosti. Izrecno je bilo določeno, da to morata storiti tudi, če je zavarovanec zadržan od dela zaradi bolezni ali poškodbe neprekinjeno eno leto polni delovni čas, ali delovni čas, krajši od polnega.

8. Iz sklepa pritožbenega sodišča Psp 170/2019 z dne 20. 6. 2019 tako izhaja stališče, da delodajalec v postopku odločanja o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni ne more zahtevati napotitve zavarovanca na invalidsko komisijo, zaradi česar je tožbo s takšnim zahtevkom zavrglo;

9. iz sklepa Psp 165/2020 z dne 16. 9. 2020 pa nasprotno stališče, da to lahko zahteva in je sodišče takšno tožbo dolžno obravnavati po vsebini.

10. Navedeno pomeni, da je izpolnjen osnovni pogoj za ugoditev predlogu za izdajo svetovalnega mnenja, to je da je sodna praksa višjega sodišča o določenem pravnem pravilu neenotna, hkrati pa o tem vprašanju še ni sodne prakse vrhovnega sodišča. Vrhovno sodišče se namreč doslej še ni opredelilo do vprašanja ali določba 246. člena Pravil delodajalcu daje podlago za to, da v sporu o začasni nezmožnosti za delo uveljavlja napotitev zavarovanca na invalidsko komisijo.

11. Vrhovno sodišče v nadaljevanju zato podaja svetovalno mnenje glede vprašanja, ali je mogoče določbe prvega odstavka 34. člena ZZVZ, 178. člena ZPIZ-1 in 246. člena Pravil razlagati tako, da ima delodajalec materialnopravno upravičenje do napotitve delavca na invalidsko komisijo, oziroma ali lahko to napotitev doseže v socialnem sporu, v katerem se presoja začasna nezmožnost za delo delavca.

12. Upravna odločba zdravstvene komisije tožene stranke z dne 1. 10. 2019, ki se izpodbija v tem socialnem sporu, je bila izdana na podlagi 82. člena ZZVZZ. Ta določa, da se zavarovana oseba ali delodajalec lahko pritoži na odločbo imenovanega zdravnika (o začasni nezmožnosti za delo) v petih delovnih dneh od vročitve odločbe. Pritožbo obravnava zdravstvena komisija, ki jo imenuje upravni odbor zavoda in ki jo sestavljata dva zdravnika in en univerzitetni diplomirani pravnik. Komisija o svoji odločitvi izda odločbo najpozneje v osmih dneh po prejemu pritožbe. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena pritožba, ki jo je tožeča stranka kot delodajalec stranske intervenientke vložila zoper odločbo imenovanega zdravnika z dne 8. 8. 2019, s katero je bilo odločeno, da je bila zavarovanka (to je stranska intervenientka) od 1. 8. 2019 do 10. 9. 2019 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni. V skladu s pravnim poukom je tožeča stranka zoper to odločbo z vložitvijo tožbe zahtevala sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje, ta pa v zvezi s postopkom po tej tožbi predlaga izdajo svetovalnega mnenja.

13. Pravica delodajalca, da se pritoži zoper odločbo imenovanega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo in da nato na sodišču izpodbija odločbo zdravniške komisije o tej pritožbi, ne pomeni, da delodajalec v okviru postopka v zvezi z začasno zadržanostjo od dela lahko zahteva, da se delavca (zavarovanca) napoti na invalidsko komisijo.

14. Odločanje o začasni zadržanosti od dela in odločanje o napotitvi zavarovanca na invalidsko komisijo se sicer medsebojno prepleta, kar je razvidno iz določbe 34. člena ZVZZ o tem, da osebni zdravnik oziroma zdravniška komisija napoti zavarovanca, ki je zadržan od dela zaradi začasne nezmožnosti za delo, na invalidsko komisijo, če oceni, da ni pričakovati povrnitve delovne zmožnosti.

15. Še bolj je ta prepletenost odločanja razvidna iz v spornem času veljavnega 246. člena Pravil1, ki določa, da sta osebi zdravnik oziroma imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija dolžna napotiti zavarovanca na invalidsko komisijo, če ocenita, da ni pričakovati izboljšanja zdravstvenega stanja, ki bi omogočilo tudi povrnitev njegove delovne zmožnosti. Pri tem je bilo izrecno določeno, da to morata storiti tudi, če je zavarovanec zadržan od dela zaradi bolezni ali poškodbe neprekinjeno eno leto polni delovni čas, ali delovni čas, krajši od polnega.

16. Vendar pa to, da je zavarovanec najprej v bolniškem staležu, posledično pa ga osebni zdravnik oziroma zdravniška komisija lahko napotita na invalidsko komisijo (oziroma po Pravilih to celo morata storiti) če ocenita, da ni pričakovati povrnitve delovne zmožnosti, ne pomeni, da ima delodajalec v sporu o začasni nezmožnosti za delo pravico izpodbijati to, da imenovani zdravnik oziroma zdravniška komisija nista odločila, da zavarovanca napotita na invalidsko komisijo. Zgolj to, da ima delodajalec možnost izpodbijati odločbe imenovanega zdravnika oziroma zdravniške komisije, izdane v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega zavarovanja, ne pomeni da ima možnost izpodbijati tudi odločitve o napotitvi oziroma o nenapotitvi zavarovanca na invalidsko komisijo.

17. Napotitev zavarovanca na invalidsko komisijo pomeni začetek postopka za uveljavljanje pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja. V 178. členu ZPIZ-2 so taksativno našteti subjekti, ki lahko začnejo tak postopek. V skladu s prvim odstavkom 178. člena ZPIZ-2 je to primarno zavarovanec, postopek pa se v skladu z drugim odstavkom istega člena lahko začne tudi na predlog zavarovančevega osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika, v soglasju z osebnim zdravnikom pa lahko tudi na predlog izvajalca medicine dela. Delodajalca ni med subjekti, ki jim zakon daje pravico, da začnejo postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja.

18. Navedeno pomeni, da tudi v primeru, če osebni zdravnik oziroma imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija niso ravnali v skladu s takrat veljavnim 246. členom Pravil in stranske intervenientke kljub temu, da je bila od dela zaradi bolezni neprekinjeno zadržana več kot leto dni, niso poslali na invalidsko komisijo, to tožeči stranki še vedno ne daje upravičenja, da v sporu o zakonitosti odločbe o začasni nezmožnosti za delo uveljavlja zahtevek, da se zavarovanko pošlje na invalidsko komisijo. Takšen zahtevek presega okvir spora o začasni nezmožnosti za delo.

19. Glede na navedeno se svetovalno mnenje glasi, da delodajalec v socialnem sporu o zavarovančevi začasni nezmožnosti za delo ob sklicevanju na določbe 34. člena ZZVZZ, 178. člena ZPIZ-2 in 246. člena Pravil ne more zahtevati napotitve delavca na invalidsko komisijo.

20. Vrhovno sodišče je svetovalno mnenje sprejelo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.

1 S spremembami in dopolnitvami Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, 4/2020), ki se uporabljajo od 8. 2. 2020, je bila ta določba črtana.