Jedro

Tudi če bo tožbenemu zahtevku za ugotovitev lastninske pravice ugodeno, ta pravnomočna odločitev ne bo vplivala na materialnopravni položaj predlagatelja in drugih etažnih lastnikov v zvezi s priznanjem lastninske pravice na pripadajočem zemljišču.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. A. d. o. o. in tožeča stranka krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne izpodbija, izhaja; da je tožnik vložil tožbo, s katero zahteva, da se ugotovi, da je lastnik nepremičnin parc. št. 1 in 2 obe k. o. X,1 da je drugo toženka v odgovoru na tožbo navedla, da nepremičnina parc. št. 2 k. o. X delno leži v neposredni bližini stanovanjskega bloka, ki stoji na nepremičnini parc. št. 3 k. o. X, zato ta nepremičnina lahko predstavlja pripadajoče zemljišče k omenjenemu stanovanjskemu bloku v skladu z določbami Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1) in da je nepremičnina parc. št. 1 k. o. X v uporabi lastnikov stanovanjske hiše parc. št. 4 k. o. X, zato je predlagala, da sodišče prve stopnje obvesti etažne lastnike teh stanovanjskih hiš o poteku tega pravdnega postopka. Tudi prvo toženka je v odgovoru na tožbo opozorila, da se na predmetnih nepremičninah nahaja večstanovanjska hiša, zato so dejanski lastniki etažni lastniki.2

2. Sodišče prve stopnje je obvestilo etažne lastnike teh večstanovanjskih hiš o poteku postopka. Stransko intervencijo na strani tožene stranke je priglasila družba A. d. d.3 Predlagatelj je v predlogu navedel, da je lastnik nepremičnine z ID znakom: del stavbe 0000-400-103, ki v naravi predstavlja stanovanje št. 103 v stavbi št. 400, parc. št. 3 in da del nepremičnine parc. št. 2 k. o. X predstavlja pripadajoče zemljišče k zgoraj omenjeni večstanovanjski hiši, zato ima interes, da del nepremičnine parc. št. 2 k. o. X, ki je namenjen rabi stanovanjskega bloka, postane skupni del in tako njegova last. 3. Sodišče prve stopnje je predlog za stransko intervencijo zavrnilo, ker predlagatelj ni v pravnem razmerju s toženkama in ker ni zatrjeval, da bi odločitev lahko vplivala na njegov civilnopravni ali javnopravni položaj.

4. Predlagatelj vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da dopusti stransko intervencijo na strani tožene stranke. Navaja, da je tožnik v pripravljalni vlogi nasprotoval temu, da bi nepremičnini predstavljali pripadajoče zemljišče k večstanovanjski stavbi, toženki pa takemu stališču ne nasprotujeta in priznavata dejstvo, da gre za pripadajoče zemljišče. Če bo v postopku zmagal tožnik, bo imel predlagatelj v postopku za določitev pripadajočega zemljišča na nasprotni strani tožnika, zato bo njegov položaj glede dokazovanja slabši, kot bi bil, če bi bil zavrnjen tožnikov tožbeni zahtevek in bi bili v postopku za določitev pripadajočega zemljišča na nasprotni strani toženki. Pravni položaj predlagatelja bo v postopku določitve pripadajočega zemljišča bistveno različen, glede na to, katera od pravdnih strank bo v pravdnem postopku uspela. Iz teh razlogov ni pravilna ugotovitev sodišča, da pravica predlagatelja z vidika možnosti pridobitve lastništva na pripadajočem zemljišču, ni odvisna od odločitve v tem postopku. Z zemljiškoknjižnim stanjem je s stopnjo verjetnosti izkazano materialnopravno razmerje med toženkama in predlagateljem. Sodišče je tudi storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker predlagatelj v sklepu ni naveden kot stranka postopka, kar pomeni, da zoper ta sklep predlagatelj ni imel pravnega sredstva.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Sodišče prve stopnje v uvodu sklepa ni označilo predlagatelja, je pa predlagatelj (določno) naveden v izreku sklepa. Sklep je bil tudi vročen predlagatelju, zoper katerega je predlagatelj vložil pravočasno pritožbo. O pritožbi je pritožbeno sodišče vsebinsko odločalo, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da predlagatelj zoper sklep ni imel pravnega sredstva.

7. Prvi odstavek 199. člena ZPP določa, da kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki. V sodni praksi ni sporno, da je predpostavka stranske intervencije intervencijski interes, ki je podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju, tako da lahko odločitev vpliva na njegov pravni položaj. Materialnopravno razmerje lahko temelji na podlagi zakona ali na podlagi pogodbe. Vsebino njune soodvisnosti pa določa materialno pravo.4

8. Iz trditvene podlage predlagatelja ne izhaja, da bi obstajala pogodbena podlaga, na podlagi katere bi bil predlagatelj v pravnem razmerju s toženkama, predvsem pa ni izkazano, da bi odločitev sodišča v tem postopku vplivala na materialnopravni položaj predlagatelja.

9. Prav tako ni izkazano, da bi bil v teku postopek določitve pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1. Odločilno pa je dejstvo, da se materialnopravni položaj predlagatelja v zvezi s pravico do pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1, v ničemer ne bo spremenil, če bo v tem pravdnem postopku uspel tožnik. Če sta nepremičnini neposredno namenjeni ali potrebni za redno rabo večstanovanjske stavbe, potem bodo predlagatelj in ostali etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ne glede na izid te pravde, uspeli s predlogom v postopku po ZVEtL-1 in jim bo prizna lastninska pravica na pripadajočem zemljišču. Pripadajoče zemljišče je namreč tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003, kot so zlasti predpisi o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ali predpisi, ki so urejali pravila o posledicah gradnje na tujem svetu, pravila etažne lastnine in pravila o vezanosti pravic na zemljišču na pravice na stavbi (prvi odstavek 42. člena ZVEtL-1).

10. Ni tudi najti razlogov, zaradi katerih bi bil položaj predlagatelja v postopku ZVEtL-1 glede dokazovanja pripadajočega zemljišča slabši, če bo v tem pravdnem postopku uspel tožnik, s tem, da to dejstvo tudi nima nobene zveze z materialnopravnim razmerjem med predlagateljem in toženkama.

11. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP ).

12. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 155. členom ZPP. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, tožnik pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve, zato predlagatelj in tožnik sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1 V nadaljevanju nepremičnini. 2 Podrobneje glej 2. in 3. tč. sklepa sodišča prve stopnje. 3 V nadaljevanju predlagatelj. 4 Glej npr. VSL sklep II Cp 665/2019.