Jedro

Ker je pravni interes za sodelovanje mejašev v postopku izdaje dovoljenj za poseg v prostor vezan na lastništvo nepremičnine, pomeni odtujitev te nepremičnine tudi izgubo potrebnega pravnega interesa za sodelovanje v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor.

Izrek

I. Pritožba A.A. se zavrže. II. Pritožba B.B. se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

III. A.A. in B.B. trpita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/95 in 70/2000) zavrnilo tožbo A.A. zoper odločbo tožene stranke z dne 11. 10. 2004, s katero je bila zavrnjena pritožba A.A. zoper odločbo Upravne enote Kranj z dne 21.4.2004. Z navedeno odločbo je bilo na podlagi določbe 270. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP (Ur. l. RS, št. 80/99, 70/2000 in 52/2002) v obnovljenem postopku odločeno, da se pusti v veljavi enotno dovoljenje za gradnjo z dne 25. 10. 2002, ki ga je navedeni upravni organ izdal Mestni občini K. za gradnjo kanala od C. do D. ceste v K. na zemljiščih parc. št. 60/2, 61/2, 55/1, 55/3 k.o.... in parc. št. 39/3, 37/4, 48/1, 68, 51, 43/8, 127, 37/12 in 37/1 k.o....

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje pritrdilo pravilnosti in zakonitosti izdanega enotnega dovoljenja za gradnjo, ki je izdano na podlagi 33.a člena Zakona o graditvi objektov – ZGO in v skladu s pogoji lokacijske dokumentacije in pogoji projektne dokumentacije. Tožbene navedbe, naj bi izdano dovoljenje posegalo v zemljišče parc. št. 37/18 k.o..., last A.A., in da sta bili v postopku kršeni določbi 73. in 75. člena ZUN, je sodišče prve stopnje zavrnilo in se pri tem oprlo na listine v upravnih spisih in na v postopku ugotovljeno dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je še navedlo, da je J.P. s pisno vlogo sodišče obvestil, da je postal zemljiškoknjižni lastnik zemljišča parc. št. 37/18 k.o... in da kot pravni naslednik B.B. vstopa v postopek. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi določbe prvega odstavka 20. člena ZUS B.B. štelo za stranko v tem upravnem sporu.

3. A.A. in B.B. vlagata identični pritožbi in uveljavljata vse pritožbene razloge. Predlagata spremembo izpodbijane sodbe, podredno njeno razveljavitev in zahtevata plačilo stroškov postopka. Oba tudi prosita, da ju sodišče oprosti plačila sodnih taks. V nadaljevanju ponavljata tožbene navedbe o kršitvi 57. in 53. člena ZUN in vztrajata pri tem, da že vrisana trasa in predviden izkop od 1 do 2 m izkazujeta poseg v zemljišče parc. št. 37/18 k.o..., ki je bilo v lasti A.A., sedaj pa je v lasti B.B. To po nujnem mnenju potrjuje tudi izrek spornega dovoljenja, v katerem je navedeno, da bo kanalizacijski priključek potekal v cesti K. – B. Del te ceste je tudi zemljišče parc. št. 37/18 k.o..., kar dokazuje lokacijska informacija. Navajata, da je izrek sporne odločbe v delu, ko navaja lokacijsko dokumentacijo D. d.d., nerazumljiv, nasprotuje samemu sebi in razlogom odločbe. Grafični del ni usklajen s pisnim delom lokacijske dokumentacije. B.B. dodatno navaja, da je A.A. večkrat opozorila gradbeno inšpekcijo, da izvajalec izvaja dela v nasprotju z gradbenim dovoljenjem. Po opravljenem ogledu je inšpektor A.A. pisno obvestil, da se dela izvajajo v skladu z gradbenim dovoljenjem in se pri tem uporablja tudi zemljišče parc. št. 37/18 k.o... To pa po mnenju B.B. dokazuje, da je ugotovitev sodišča, da sporno dovoljenje ne dopušča poseg v zemljišče parc. št. 37/18 k.o... napačno. Navedeno potrjuje tudi dopis Mestne občine K., ki A.A. odklanja povrnitev stroškov, nastalih z odstranitvijo traktorja z njenega zemljišča zaradi gradnje kanalizacije.

4. Odgovori na pritožbi niso bili vloženi.

5. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1. Glede na kriterije iz drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se pritožbi, vloženi po ZUS, obravnavata kot pritožbi po ZUS-1, saj je v skladu z ZGO pravnomočnost gradbenega dovoljenja pogoj za njegovo izvršljivost. K 1. točki izreka

6. Pritožba A.A. ni dovoljena.

7. Po določbi četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 73/2007-UPB-3 in 45/2008), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1 (pred tem je istovetno določbo vseboval ZUS v določbi 16. člena) pritožba ni dovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo. Pravni interes za pritožbo pa mora biti konkreten, kar pomeni, da si lahko pritožnik z odločitvijo sodišča izboljša svoj pravni položaj.

8. V tem primeru je bil pravni interes A.A. za sodelovanje v tem postopku podan z njenim lastništvom zemljišča parc. št. 37/18 k.o..., ki leži neposredno ob zemljišču spornega posega v prostor. A.A. pa je med upravnim sporom zemljišče parc. št. 37/18 k.o... odtujila, kar izhaja iz listin v sodnem spisu. Zato v tem postopku ne izkazuje več potrebnega pravnega interesa. Ker ni več lastnica zemljišča, ki meji na zemljišče posega, si namreč svojega pravnega položaja, tudi če bi s pritožbo uspela, ne more več izboljšati.

9. Vrhovno sodišče je zato pritožbo A.A. zavrglo na podlagi 352. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 10. K temu pa Vrhovno sodišče še dodaja, da bi moralo sodišče prve stopnje, glede na to, da je B.B. priznalo položaj stranke, v uvodu izpodbijane sodbe kot tožečo stranko navesti le B.B., ki je vstopil v pravne pravice A.A., vendar ta pomanjkljivost na samo zakonitost sodbe ni vplivala.

K 2. točki izreka

11. Pritožba B.B. ni utemeljena.

12. Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja materialno pravo pravilno uporabljeno.

13. Izpodbijano enotno dovoljenje za gradnjo je izdano na podlagi določbe 33.a člena Zakona o graditvi objektov – ZGO (Ur. l. SRS št. 34/84, 29/86 in Ur. l. RS, št. 59/96, 45/99 in 52/2000). Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi temelji presoja skladnosti in zakonitosti lokacijskih pogojev na pravilni uporabi določb Zakona o urejanju prostora in drugih posegih v prostor – ZUN (Ur. l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. l. RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97 in 9/2001) in določb Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje K. V postopku so bile pravilno uporabljene tudi določbe 36. in 41. člena ZGO, ki določajo vsebino zahtevka za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo in vsebino projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

14. Protispisen in zato neutemeljen je pritožbeni ugovor, da je izrek izdanega dovoljenja v delu, kjer se sklicuje na projektno dokumentacijo, nejasen in nerazumljiv. V izreku dovoljenja je namreč naveden izdelovalec lokacijske dokumentacije, številka dokumentacije, kot tudi datum dokumentacije in njenega popravka tako, da ni nobenega dvoma o tem, katera lokacijska dokumentacija je podlaga za izdajo dovoljenja. Pritožbeni ugovor, da naj bi bila grafični in pisni del lokacijske dokumentacije neusklajena, pa je pavšalen tako, da ga Vrhovno sodišče ne more konkretno obravnavati.

15. Že sodišče prve stopnje in pred njim tožena stranka sta s pravilnimi razlogi, ki imajo podlago v podatkih v upravnem spisu zavrnila tožbena ugovora o kršitvi določb 53. in 57. člena ZUN. Vrhovno sodišče se s temi razlogi strinja in jih v izogib ponavljanja ne navaja ponovno. Vrhovno sodišče tudi v celoti pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da zemljišče parc. št. 37/18 k.o... ni predmet izdanega dovoljenja in zato tudi ni predmet posega, ki se z dovoljenjem ureja. Na drugačno presojo tudi ne vpliva pritožbeno sklicevanje na lokacijsko informacijo, ki ni del izdanega dovoljenja. Samo opredelitev določenega zemljišča kot dela cestnega telesa v lokacijski informaciji, pa tudi ne pomeni, da je to zemljišče predmet posega. Zemljišča, ki so predmet posega, so namreč v izdanem dovoljenju identificirana s parcelnimi številkami in katastrskimi občinami, med njimi pa ni zemljišča parc. št. 37/18 k.o... To pa pomeni, da se na tem zemljišču na podlagi tega dovoljenja ne bodo izvajala nobena dela. Če pa se izvajajo, je to zadeva za gradbenega inšpektorja.

16. Pritožbena navedba, da dopis inšpektorja in dopis Mestne občine K. dokazujeta, da izdano dovoljenje dopušča poseg v zemljišče parc. št. 37/18, je protispisna, saj dopisa take ugotovitve ne vsebujeta. Že sodišče prve stopnje pa je v izpodbijani sodbi pravilno pojasnilo, da morebitna izvedba del v nasprotju z izdanim dovoljenjem in s tem poseg v zemljišče parc. št. 37/18 k.o. ... ni predmet tega postopka.

17. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora paziti Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo B.B. zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

K 3. točki izreka

18. Izrek o stroških temelji na prvem dostavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 19. Glede predloga za oprostitev plačila sodnih taks, ki sta ga vložila A.A. in B.B., Vrhovno sodišče strankama pojasnjuje, da je za odločanje o tem predlogu pristojno sodišče prve stopnje. Iz listin v sodnem spisu pa izhaja, da je sodišče oba že oprostilo plačila sodnih taks. Oprostitev plačila pa v skladu z določbo 14. člena ZST učinkuje od dneva, ko je vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je taksna obveznost nastala tega dne ali kasneje.