Jedro

Sodno varstvo volilne pravice se pri volitvah v državni svet v primerih, ko je v skladu s prvim odstavkom 106. člena ZVDZ vložen ugovor zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora, zagotavlja pred Ustavnim sodiščem, a šele po predhodno izvedenem postopku s pritožbo v državnem svetu.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Pritožnik, kandidat na volitvah za člana državnega sveta (lokalni interesi), je vložil ugovor zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora. Volilna komisija volilne enote je ugovor z odločbo, št. 041-6/2022 z dne 27. 11. 2022, kot neutemeljen zavrnila. Pritožnik je v skladu s pravnim poukom v odločbi zoper to vložil pritožbo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. V pritožbi navaja, da so bile volitve 23. 11. 2022 za člana državnega sveta v volilni enoti za VDSve 16 (sedež: Sežana) izvedene nezakonito, saj niso bile izvedene volitve v volilni odbor. Trije člani volilnega odbora so bili le predlagani, o njih pa se ni glasovalo. Poleg tega predsednica volilnega odbora ni opravila samo žreba med dvema kandidatoma, ki sta dobila enako število glasov (eden od njiju je bil pritožnik), ampak je opravila tudi vsa potrebna dejanja v zvezi z žrebom (vložila lističa s priimkom in imenom kandidata v ovojnici, ju vložila v zaprto skrinjico in premešala). Ker naj bi navedeno vplivalo na izid volitev, pritožnik predlaga razveljavitev odločbe in ponovitev volitev v državni svet v volilni enoti za VDSve 16 (sedež: Sežana).

2. Pritožba ni dovoljena.

3. Sodno varstvo, ki ga zagotavlja Vrhovno sodišče v volilnih sporih, je podano samo v primerih, ki jih določa zakon. Na podlagi 105. člena Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ), ki se v skladu z 10. členom Zakona o državnem svetu (v nadaljevanju ZDSve) primerno uporablja za vprašanja, ki v ZDSve niso posebej urejena, je razvidno, da je sodno varstvo z vložitvijo pritožbe na sodišče, pristojno za upravne spore, predvideno le v fazi postopka kandidiranja, ne pa tudi v kasnejših fazah.

4. Tako ZVDZ za primere nepravilnosti pri delu volilnega odbora1 v prvem odstavku 106. člena kot pravno sredstvo določa ugovor pri volilni komisiji volilne enote, ne v tem ne v naslednjih členih tega zakona ali ZDSve pa zoper odločitev volilne komisije volilne enote o ugovoru ni predvideno sodno varstvo, v katerem bi Vrhovno sodišče ugotavljalo, ali so zatrjevane nepravilnosti pri glasovanju na volišču oziroma pri delu volilnega odbora vplivale ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev. Varstvo volilne pravice za volitve v državni svet se namreč po volilnem dnevu zagotavlja pred državnim svetom. Ta mora v skladu z 49. členom ZDSve na prvi seji najprej izvoliti mandatno-imunitetno komisijo, ki med drugim pregleda tudi morebitne pritožbe kandidatov zoper odločitve volilne komisije, ki lahko vplivajo na potrditev mandatov, ter sestavi poročilo za državni svet. Državni svet nato odloča o potrditvi mandatov njegovih članov (prvi odstavek 50. člena ZDSve), pri čemer o vsakem spornem mandatu odloča posebej (drugi odstavek istega člena). Ob tem Poslovnik Državnega sveta (PoDS-1) določa, da se šteje, da je državni svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata za državnega svetnika, interesnih organizacij ali lokalnih skupnosti.

5. ZDSve v tretjem odstavku 50. člena še vedno določa, da ima zoper odločitev državnega sveta, da se mandat ne potrdi, prizadeti pravico na Ustavno sodišče, čeprav je to sodišče v odločbi, št. U-I-349/18-7, MP-1/17-31, MP-2/18-30, z dne 29. 11. 2018 ugotovilo, da je 50. člen ZDSve v neskladju z Ustavo. Odločilo je tudi, da lahko do drugačne zakonske ureditve vloži pritožbo zoper odločitev državnega sveta, sprejeto v postopku potrjevanja mandatov članov državnega sveta, vsak kandidat in predlagatelj kandidata. S tem v zvezi je v 22. točki obrazložitve navedlo, da morajo zaradi zagotavljanja objektivnega varstva volilne pravice imeti pravico sprožiti spor ne le kandidati, ki so bili izvoljeni, pa jim državni svet mandata ni potrdil, temveč tudi vsi drugi kandidati, ki so se udeležili volilne tekme, pa niso bili izvoljeni, in njihovi predlagatelji.

6. Glede na navedeno se torej sodno varstvo volilne pravice pri volitvah v državni svet v primerih, kot je pritožnikov, zagotavlja pred Ustavnim sodiščem, a šele po predhodno izvedenem postopku s pritožbo v državnem svetu. Ker v obravnavani zadevi sodna pristojnost za odločanje ni podana, je Vrhovno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

1 ZDSve v prvem odstavku 13. člena določa, da volilni odbor vodi volitve v volilnem telesu.