Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dovoljenost obtožbe in formalni preizkus obtožnice.
Pritožbi pooblaščenke oškodovanca kot tožilca M.H. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je kot sodišče prve stopnje 18. 6. 2018 po drugem odstavku 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo obtožnico oškodovanca kot tožilca M.H. zoper obdolženega B.K. zaradi kaznivega dejanja goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po drugem odstavku 96. člena ZKP mora oškodovanec kot tožilec vrniti stroške kazenskega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, obdolženčeve potrebne izdatke ter nagrado in potrebne izdatke njegovega zagovornika. Povzeti odločbi sta bili izdani v sklepu II Ks 48100/2015. 2. Zoper sklep se je pritožila pooblaščenka oškodovanca kot tožilca zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi.
3. Na pritožbo je odgovoril obdolženčev zagovornik, ki nasprotuje uveljavljanemu pritožbenemu razlogu in predlaga, da jo pritožbeno sodišče zavrne.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnico, da je ogrodje očitka v obtožnici glede na čas domnevne storitve navedenega kaznivega dejanja dne 28. 6. 2012 in 1. 10. 2012, ki ga, kot je znano, med izvajanjem posla ni mogoče storiti ter glede na protipravno premoženjsko korist v višini 102.000,00 EUR, tudi po dodatno opisanem obdolženčevem ravnanju z dne 2. 11. 2014, nespremenjeno. Še zlasti, ker v opisu ni hkrati navedeno, da bi naj bilo kaznivo dejanje tudi tega dne storjeno in da bi naj obdolženi oškodovancu kot tožilcu povzročil škodo za novih 70.000,00 EUR.
6. Druga stvar pa je, ali je spričo takšnega dodatka celotni opis kaznivega dejanja razumljiv (sklepčen), vsaj tako, da bi bilo mogoče o utemeljenosti obtožbe po ugovoru vsebinsko odločiti (drugi odstavek 276. člena ZKP). Obdolženčevo spravljanje v zmoto oškodovanca kot tožilca je namreč tedaj opisano še z naknadnimi okoliščinami, ko bi naj ta po povzročeni zmoti v škodo svojega premoženja že nekaj storil. To je logično najmanj dvomljivo, če že ne napačno in mora biti v ponovljenem postopku predhodno posebej preizkušeno.
7. Obrazložena odločba temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.