Jedro

Nalog za zamrznitev bačnih računov dolžnka je upniku na voljo preden upnik v državi članici začne postopek v glavni stvari zoper dolžnika ali v kateri koli fazi takega postopka, vse do izdaje sodne odločbe ali potrditve ali sklenitve sodne poravnave oziroma potem ko upnik v državi članici pridobi sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, ki določa, da mora dolžnik poplačati upnikov zahtevek.

Po presoji sodišča druge stopnje se postopek izvršbe v RS in postopek za izdajo zavarovanja v tujini medsebojno ne izključujeta, seveda vse do celotne izvršitve upnikovega zahtevka oziroma do zavrnilne odločitve o glavni stvari.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog upnika za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov.

2. Sklep iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno izpodbija upnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ga razveljavi in spremeni tako, da upnikovemu predlogu za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov dolžnika ugodi, podredno, da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in glede razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju v nadaljevanju ZIZ).

5. Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov (v nadaljevanju ENZBR) je z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Uredba) uvedla samostojen evropski postopek za zamrznitev bančnih računov, ki upniku omogoča, da prepreči prenos ali dvig sredstev dolžnika s katerega koli bančnega računa v Evropski uniji (gre za ukrep zavarovanja; ne gre že za prenos sredstev na upnika). Uporaba Uredbe je omejena na čezmejne spore oziroma primere, kar pomeni, da se uporablja za primere, ko je bančni račun v državi članici, ki ni država članica sodišča, ki obravnava vlogo za izdajo naloga, ali država članica, v kateri ima upnik stalno prebivališče. Uredba se uporablja od 18. 1. 2017 (razen člena 50, ki se uporablja od 18. 7. 2016).

6. Nalog za zamrznitev je upniku na voljo preden upnik v državi članici začne postopek v glavni stvari zoper dolžnika ali v kateri koli fazi takega postopka, vse do izdaje sodne odločbe ali potrditve ali sklenitve sodne poravnave oziroma potem ko upnik v državi članici pridobi sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, ki določa, da mora dolžnik poplačati upnikov zahtevek (člen 5 Uredbe). Kadar upnik še ni pridobil sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine, so za izdajo naloga za zamrznitev pristojna sodišča države članice, ki so v skladu z ustreznimi pravili o pristojnosti, ki se uporabljajo, pristojna za odločanje o glavni stvari. Kadar je upnik že pridobil sodno odločbo ali sodno poravnavo, so za izdajo naloga za zamrznitev glede zahtevka, navedenega v sodni odločbi ali sodni poravnavi, pristojna sodišča države članice, v kateri je bila izdana sodna odločba ali potrjena ali sklenjena sodna poravnava. Kadar je upnik pridobil javno listino, so za izdajo naloga za zamrznitev glede zahtevka, navedenega v tej listini, pristojna sodišča, ki so v ta namen določena v državi članici, v kateri je bila ta listina sestavljena (člen 6 Uredbe). Uredba pa v 6. členu ureja le vprašanje mednarodne pristojnosti sodišča države članice za izdajo ENZBR, medtem kot je treba za krajevno in stvarno pristojnost uporabiti v času odločanja veljavno nacionalno pravo, to je veljavni ZIZ (279a. in 279b. člen1). Pristojno sodišče izda nalog, če upnik predloži zadostne dokaze, na podlagi katerih sodišče ugotovi, da je ukrep zavarovanja v obliki naloga za zamrznitev nujen, ker obstaja dejansko tveganje, da bo brez takega ukrepa poznejša izvršitev upnikovega zahtevka zoper dolžnika ovirana ali precej otežena. Kadar upnik v državi članici še ni pridobil sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine, v kateri je določeno, da mora dolžnik poplačati upnikov zahtevek, upnik predloži tudi zadostne dokaze, na podlagi katerih sodišče ugotovi, da bo verjetno uspel v glavni stvari zahtevka zoper dolžnika (člen 7 Uredbe).

7. Vloga za izdajo ENZBR se vloži na predpisanem obrazcu.2 Natančno je določeno, kaj oziroma katere podatke vloga, ki jo izpolni upnik, vsebuje. Med drugim upnik v vlogi izjavi, ali je pri katerem drugem sodišču ali organu vložil vlogo za izdajo enakovrednega nacionalnega naloga zoper istega dolžnika, namenjenega zavarovanju istega zahtevka, ali je morebiti tak nalog že pridobil. Kadar je sodišče o tem obveščeno glede na okoliščine primera pretehta, ali je ustrezno, da se takšen nalog izda v celoti ali se morebiti izda le delno (člen 16 Uredbe). Sredstva, zamrznjena na podlagi naloga, ostanejo zamrznjena, kot je to določeno v nalogu oziroma vse dokler se nalog ne prekliče, dokler izvršitev naloga ne preneha ali dokler za zamrznjena sredstva ne začne veljati ukrep, s katerim se izvrši sodna odločba, sodna poravnava ali javna listina, ki jo upnik pridobi v zvezi z zahtevkom, zagotovitvi katerega je bil namenjen ENZBR (člen 20 Uredbe). Nalog se izvrši v skladu s postopki, ki se uporabljajo za izvrševanje enakovrednih nacionalnih nalogov v državi članici izvršitve (člen 23 Uredbe).

8. V obravnavani zadevi je upnik (sedež v RS) pri Okrajnem sodišču v Grosupljem v skladu z Uredbo na predpisanem obrazcu vložil vlogo za izdajo ENZBR, in sicer za zamrznitev bančnih računov dolžnika (s sedežem v RS), ki jih ima pri ponudniku plačilnih storitev X UAB v Litvi. Sodišče prve stopnje je njegov predlog za izdajo zavrglo, ker je ugotovilo, da ima upnik za izterjavo predmetnega denarnega zahtevka v Republiki Sloveniji že v teku postopek izvršbe na podlagi izvršnice (ki niti ni ne sodna odločba, ne sodna poravnava ali javna listina v skladu z Uredbo; člen 4) kot izvršilnega naslova.3 Pri svoji odločitvi se je sklicevalo na smiselno uporabo 267. člena ZIZ, ki določa, da sme sodišče začasno odredbo izdati le dokler niso podani pogoji za izvršbo (primerjaj 279a. člen ZIZ).

9. Izpodbijana odločitev po oceni sodišča druge stopnje ni pravilna. Glede na namen z Uredbo uvedenega postopka zavarovanja in upoštevaje zgoraj citirane določbe Uredbe je potrebno upniku kljub že začetemu postopku izvršbe v matični državi omogočiti, da v zavarovanje svojega zahtevka (glede katerega še ni sprožil ustreznega postopka v državi članici izvršitve) predlaga in ob izpolnjevanju predpisanih pogojev pridobi ENZBR, s katerim si zavaruje morebitno poznejšo izvršitev svojega zahtevka. Po presoji sodišča druge stopnje se postopek izvršbe v RS in postopek za izdajo zavarovanja v tujini medsebojno ne izključujeta, seveda vse do celotne izvršitve upnikovega zahtevka oziroma do zavrnilne odločitve o glavni stvari (glej tudi točko e, f in g prvega odstavka člena 33 Uredbe). Kot že navedeno, se nalog za zamrznitev lahko predlaga vse dokler ne začne veljati ukrep, s katerim se v državi članici izvršitve izvrši sodna odločba, sodna poravnava ali javna listina, ki jo upnik pridobi v zvezi z zahtevkom, zagotovitvi katerega je bil namenjen ENZBR oziroma do končnega poplačila upnikovega zahtevka. Le tako je upniku omogočeno da čim bolj uspešno varuje izvršitev svojega zahtevka.

10. Glede na pojasnjeno je sodišče druge stopnje pritožbi upnika ugodilo, izpodbijano odločitev razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno oceni, ali je upnikov zahtevek za zamrznitev dolžnikovih računov v Litvi nujno potreben, ker bo sicer izvršitev njegove terjatve tudi glede na (ne)uspešnost izvršilnega postopka doma (postopek I 87/2021) kot v tujini (če bo ta predlagan in dovoljen) brez izdaje tega naloga ovirana ali precej otežena oziroma naj oceni, ali je upnik s svojim zahtevkom zadostil vsem zahtevam iz Uredbe za njegovo izdajo.

1 Če ni uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, je za odločitev o predlogu za zavarovanje z nalogom za zamrznitev krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Če pa je uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek pa je za odločitev pristojno sodišče, pred katerim teče postopek. 2 Za zagotovitev pravilne uporabe Uredbe je Evropska komisija sprejela izvedbeno Uredbo Komisije (EU) 2016/1823 z dne 10. 10. 2016, v kateri je določila standardne obrazce, med drugim tudi obrazec, ki se uporabi za vlogo za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov. 3 S sprejetjem Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (v nadaljevanju ZPreZP-1) smo v naš pravni red dobili izvršnico kot sredstvo za plačilo denarnih obveznosti. Izvršnico lahko izda le gospodarski subjekt ali javni organ (2. odstavek 37. člena) in je poseben pogodbeni dogovor med upnikom in dolžnikom, na podlagi katerega se dolžnik zaveže plačati z izvršnico določen denarni znesek. Na podlagi določbe 38. člena ZPreZP-1 je izvršnica izvršilni naslov po določbah ZIZ.