Jedro

Po določbi 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 v upravnem sporu obveznost plačila takse za postopek pred sodiščem prve stopnje praviloma nastane ob vložitvi tožbe, zato je plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo, izdan ob prejemu tožbe na sodišču, na zakonu utemeljen. Obveznost plačila takse za postopek o zahtevi za izdajo začasne odredbe pa skladno z določbo 6. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 v zvezi z določbo petega odstavka 32. člena ZUS-1 nastane z vročitvijo odločbe stranki, zato je plačilni nalog za plačilo sodne takse za zahtevo za izdajo začasne odredbe, izdan pred odločitvijo o tej zahtevi, preuranjen.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje II U 169/2012-9 z dne 15. 5. 2012 se spremeni tako, da se ugodi tožnikovemu ugovoru zoper plačilni nalog II U 169/2012-3 z dne 16. 4. 2012 in se ta plačilni nalog razveljavi.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 34. a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) kot neutemeljen zavrnilo tožnikov ugovor zoper plačilna naloga II U 169/2012-3 in II U 169/2012-4, oba z dne 16. 4. 2012. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da tožnik ob vložitvi tožbe in zahteve za izdajo začasne odredbe ni plačal sodne takse za upravni spor in zahtevano začasno odredbo. Sodišče prve stopnje je zato izdalo navedena plačilna naloga, s katerima ga je pozvalo, da v tam navedenem roku plača sodno takso za tožbo (plačilni nalog II U 169/2012-4), sicer bo postopek v zvezi s tožbo ustavilo, in sodno takso za zahtevo začasne odredbe (plačilni nalog II U 169/2012-3), sicer bo ta taksa prisilno izterjana. Sklicuje se na določbo prvega odstavka 34. a člena ZST-1 in navaja, da se tožnik v ugovoru neutemeljeno sklicuje na plačilo takse v drugi zadevi, saj je treba sodno takso plačati v vsakem upravnem sporu posebej, v tem upravnem sporu pa taksa še ni bila plačana.

3. Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da bo njegova obveznost plačila sodne takse nastala šele z vročitvijo sodne odločbe. Že v ugovoru je uveljavljal, da je sodno takso poravnal v isti zadevi, ni pa mu znano, zakaj sodišče isto zadevo vodi pod različnima opravilnima številkama. Je invalidski upokojenec in mu plačilo sodne takse ogroža eksistenco. Navaja še, da se nad njim z različnimi ukrepi inšpekcijskih organov izvaja pritisk, saj se mu želi porušiti zanj eksistenčni objekt, v katerem živi, in da je s plačevanjem različnih taks in glob že precej eksistenčno ogrožen.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V obravnavani zadevi tožnik izpodbija sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov ugovor zoper plačilna naloga za plačilo sodne takse za tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe.

6. Skladno z določbo prvega odstavka 34. a člena ZST-1 je zoper plačilni nalog dopustno vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ugovoru, vloženem iz razloga, da je taksa že plačana, je treba priložiti potrdilo o opravljenem plačilu.

7. Tožnik v smislu navedene določbe ZST-1 hkrati uveljavlja, da taksna obveznost za plačilo takse še ni nastala in da je takso že plačal oziroma da sodišče iz njemu neznanih razlogov o isti stvari vodi dva postopka.

8. Tožnikov ugovor, da je takso že plačal oziroma da sodišče iz njemu neznanih razlogov o isti stvari vodi dva postopka, je po presoji Vrhovnega sodišča pavšalen. Tožnik namreč v zvezi s tem ni navedel nobenih konkretnih trditev o tem, kdaj naj bi takso že plačal, niti ni o zatrjevanem plačilu predložil dokazila, kot mu to nalaga določba prvega odstavka 34. a člena ZST-1. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da se taksa plača za vsak sodni postopek posebej, zato se tožnik ne more uspešno sklicevati na plačilo takse v drugem sodnem postopku. Da naj bi sodišče prve stopnje o isti stvari vodilo dva postopka, pa tožnik zatrjuje le pavšalno, saj tudi v zvezi s tem ugovorom ni navedel nobenih konkretnih trditev.

9. Ker pritožbene navedbe o tožnikovem slabem premoženjskem stanju glede na navedeno določbo prvega odstavka 34. a člena ZST-1 niso dopusten razlog, s katerim bi bilo mogoče uspešno ugovarjati izdanemu plačilnemu nalogu, se Vrhovno sodišče z njimi ni ukvarjalo.

10. Delno pa je utemeljen tožnikov ugovor o nastanku naložene taksne obveznosti, in sicer za zahtevo za izdajo začasne odredbe.

11. Nastanek taksne obveznosti in njeno zapadlost v plačilo ureja 5. člen ZST-1. Po določbi 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 v upravnem sporu obveznost plačila takse za postopek pred sodiščem prve stopnje praviloma nastane ob vložitvi tožbe. Obveznost plačila takse za postopek o zahtevi za izdajo začasne odredbe pa skladno z določbo 6. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 v zvezi z določbo petega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nastane z vročitvijo odločbe, s katero je o zahtevi za izdajo začasne odredbe odločeno, stranki.

12. Ker ob vložitvi tožbe, ko je glede na določbo 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastala taksna obveznost za to procesno dejanje, tožnik ni plačal sodne takse za tožbo, mu je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 34. člena ZST-1 utemeljeno izdalo plačilni nalog za to taksno obveznost (plačilni nalog II U 169/2012-4) in ga opozorilo na pravne posledice neplačila, to je na ustavitev postopka.

13. Utemeljeno pa tožnik ugovarja plačilnemu nalogu, s katerim mu je naloženo plačilo takse za postopek o zahtevi za izdajo začasne odredbe (plačilni nalog II U 169/2012-3), saj je ta preuranjen. Ker sodišče prve stopnje o tem predlogu še ni odločilo, glede na določbe 6. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 v zvezi s petim odstavkom 32. člena ZUS-1 taksna obveznost glede tega procesnega dejanja še ni nastala. Z izdajo plačilnega naloga za postopek o zahtevi za izdajo začasne odredbe pred izdajo sklepa o zahtevi in njegovo vročitvijo tožniku, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo o nastanku te taksne obveznosti.

14. Vrhovno sodišče je glede na navedeno na podlagi prvega odstavka in 3. točke tretjega odstavka 80. člena ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 ter tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 pritožbi v delu, ki se nanaša na plačilni nalog za plačilo takse za postopek o zahtevi za izdajo začasne odredbe, ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je razveljavilo plačilni nalog II U 169/2012-3. V preostalem delu (plačilni nalog II U 169/2012-4) je na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v tem delu potrdilo izpodbijani sklep.