Jedro

V obravnavani zadevi pooblaščena notarka ni imela pooblastila za umik konkretnega registrskega predloga, zato registrsko sodišče umika predloga, ki ga je mimo pooblastila podala pooblaščena notarka predlagateljev, ne bi smelo upoštevati, na kar upravičeno opozarjajo predlagatelji v obravnavani pritožbi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek ustavi, ker so predlagatelji umaknili predlog za vpis.

2. Zoper ta sklep so se pritožili predlagatelji in predlagali pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V tej zvezi so predlagatelji opozorili, da je notarka S.Ž. pri umiku predloga za vpis prekoračila svoja zakonska pooblastila, pa tudi pooblastila, ki so ji bila podana v pooblastilu. To je storila notarka samovoljno in brez pooblastila predlagateljev.

3. Subjekt vpisa je po pooblaščenem odvetniku podal odgovor na pritožbo ter predlagal pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. V tej zvezi je subjekt vpisa opozoril, da je šlo v konkretnem primeru za ničnost skupščinskih sklepov, saj so bili sprejeti na tako imenovani parkiriščni skupščini.

4. Pritožba predlagateljev je utemeljena.

5. Šteje se, da je notar, ki je sodeloval pri sestavi notarske listine, pooblaščen v imenu subjekta vpisa, vložiti predlog za vpise, ki temeljijo na tej listini, ali jo predložiti sodišču zaradi javne objave (drugi odstavek 24. člena Zakona o sodnem registru, v nadaljevanju ZSReg). Tudi iz konkretnega pisnega pooblastila, ki so ga v sodni spis predložili v obravnavani zadevi predlagatelji konkretnega sodno registrskega postopka (priloga A11), jasno izhaja, da je imela notarka zgolj pooblastilo, da v imenu in za račun predlagateljev pri subjektu vpisa v sodni register vloži notarski zapisnik skupščine delničarjev, predlog za vpis skupščinskih sklepov, posebej pa predlog za vpis spremembe zastopnika in članov nadzornega sveta. To pa pomeni, da je v konkretnem sodnem postopku stranka (udeleženec postopka) jasno in nedvoumno določila obseg pooblastila za notarko (prvi odstavek 94. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP, in 19. členom ZSReg). Stranko (udeleženca) namreč zavezujejo le tista procesna dejanja, ki jih pooblaščenec opravi v okviru pooblastila, saj prekoračitev pooblastila ne sme iti v breme pooblastitelja (92. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg). Pooblaščenec, ki ni odvetnik, pa mora imeti vselej tudi izrecno pooblastilo za umik tožbe oziroma predloga (96. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg).

6. V obravnavani zadevi pooblaščena notarka ni imela pooblastila za umik konkretnega registrskega predloga, zato registrsko sodišče umika predloga, ki ga je mimo pooblastila podala pooblaščena notarka predlagateljev, ne bi smelo upoštevati, na kar upravičeno opozarjajo predlagatelji v obravnavani pritožbi. S takšnim umikom namreč predlagatelji niso soglašali. Iz tega razloga je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti temu sodišču v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg).

7. Pri odločanju o konkretnem predlogu, ki so ga (po notarki) vloži omenjeni trije predlagatelji, pa bo moralo registrsko sodišče najprej upoštevati, ali je predlog sploh vložila upravičena oseba (prvi odstavek 10. člena ZSReg). Udeleženec v postopku za vpis v sodni register je namreč lahko samo predlagatelj (če subjekt vpisa ni predlagatelj), ki ima pravni interes, da se v sodni register pri subjektu vpisa vpišejo določeni pravno pomembni podatki. Registrsko sodišče mora v postopku predhodnega preizkusa predloga za vpis preizkusiti, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu, med drugim tudi procesna predpostavka, ali je predlog sploh vložila upravičena oseba (1. točka 29. člena ZSReg). V tej zvezi bo moralo registrsko sodišče (glede na procesno gradivo v sodnem spisu in po potrebi upoštevaje tudi določilo 30. člena ZSReg) predvsem presoditi, ali je tako imenovana parkiriščna skupščina, ki jo je določen krog delničarjev subjekta vpisa (20,98 % osnovnega kapitala) izvedel vzporedno pred prostorom (dvorano), kjer se je istočasno odvijala sklicana skupščina delničarjev subjekta vpisa (zapisnik v prilogi A13 in A14), sploh pravno veljavna skupščina delničarjev, na kateri delničarji sprejemajo skupščinske sklepe. Če ni, potem so vsi sprejeti sklepi na takšni skupščini pravno neobstoječi oziroma neveljavni sklepi, torej sklepi brez kakršnegakoli pravnega učinka. V obravnavani zadevi (sklic v prilogi A15) se je namreč veljavno zasedanje skupščine delničarjev subjekta vpisa v skladu s sklicem lahko odvijalo samo v dvorani Večnamenskega centra C. (296. člen Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju ZGD-1). Zgolj na tem zasedanju je bil lahko upravičeno prisoten tudi pooblaščeni sklicatelj, to je tedanje poslovodstvo subjekta vpisa (drugi odstavek 295. člena ZGD-1). V obravnavani zadevi je tudi več kot očitno, da ni šlo za sprejemanje izrednih sklepov, kjer bi se sklepi sprejemali z ločenim glasovanjem na ločenem zasedanju delničarjev (313. člen ZGD-1).