Jedro

Iz določb ZŠpo-1 po presoji sodišča jasno izhaja, da je toženka po ZŠpo-1 pooblaščena, da v šport uvrsti tiste aktivnosti, ki se izvajajo v uradnem tekmovalnem sistemu, da torej kot pogoj za registracijo športnika upošteva nastop na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema. Ko se nekdo na ta način registrira kot športnik, pa mora imeti tudi možnost, da se, če na tekmovanju nekega ranga doseže tako dober rezultat, kot je opredeljen v Pravilih, njegov dosežek ovrednoti, tj. kategorizira.

Presojanje toženke, koliko športne gibalne akrivnosti, treningov in priprav je prisotnih v neki panogi oziroma ugotavljanje, kolikšna gibalna aktivnost in fizična pripravljenost je še potrebna, da gre za "šport" oziroma, kot toženka imenuje nekatere kategorizirane aktivnosti, za "miselne igre" glede na vse navedeno presega zakonsko pooblastilo. Po presoji sodišča torej 33. člen ZŠpo-1 toženke ne pooblašča, da poleg zakonskega pogoja (tj. udeležbe na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema) za registracijo športnika določi še druge pogoje, med njimi tudi ne gibalne aktivnosti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Olimpijskega komiteja Slovenije, Združenje športnih zvez, št. 3-66/2019-62 z dne 17. 9. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Pri ponovnem odločanju toženka kot materialne podlage za odločanje o registraciji in kategorizaciji A. A. ne sme upoštevati 5. točke 1.3.1.1 člena in člena 1.2.12 Pogojev, pravil in kriterijev za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Olimpijski komite Slovenije (v nadaljevanju OKS-ZŠZ) odločil, da se A. A. ne dodeli kategorizacije. V obrazložitvi navaja, da je tožnica podala prošnjo za izredno dodelitev kategorizacije A. A. v športni panogi letalstvo-modelarstvo. Zveza lahko v posameznem koledarskem letu izjemoma odda največ eno vlogo za enega športnika na panogo za izredno pridobitev naziva kategoriziranega športnika, ki je dosegel izjemen (najboljši) dosežek in ga zato nacionalna panožna športna zveza (v nadaljevanju NPŠZ) predlaga za dodelitev višjega naziva ali za pridobitev naziva kategoriziranega športnika. V koledarskem letu 2019 je Letalska zveza Slovenije že oddala vlogo v športni panogi letalstvo-modelarstvo za enega športnika na podlagi izjemnega dosežka. Športna panoga letalstvo - modelarstvo tudi ni v sistemu registracije in kategorizacije.

2. Strokovni svet za vrhunski šport pri OKS-ZŠZ (v nadaljevanju SSVŠ) je pritožbo zavrnil. Navaja, da se vsak predlog za kategorizacijo športnikov iz športnih panog in disciplin, ki niso vključene v sistem kategorizacije športnikov v skladu z veljavnimi Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Pravila), obravnava kot izredna vloga. Tako je bila obravnavana tudi vloga tožnice za A. A. V skladu s kriteriji mu SSVŠ kategorizacije ni dodelil. Meni, da Zakon o športu (ZŠpo-1) v 33. in 37. členu Strokovnemu svetu RS za šport in OKS-ZŠZ daje pravico in dolžnost, da določita podrobnejše pogoje in kriterije za registracijo in razvrstitev v naziv kategoriziranega športnika, kar sta tudi storila. V členu 4.1. Pravil so natančno opredeljene športne panoge, katerih discipline se upoštevajo pri kategorizaciji, med njimi pa ni panoge letalstvo - modelarstvo. Zakaj je temu tako, opredeljuje točka 5 člena 1.3.1.1 Pravil. Ugoditev pritožbi bi pomenila ravnanje v nasprotju s Pravili oziroma urejenim sistem registracije in kategorizacije, kot je na področju športa vzpostavljen v Republiki Sloveniji.

3. Strokovni svet Republike Slovenije za šport je kot pritožbeni organ druge stopnje pritožbo zavrnil. Navaja, da bi ugoditev tožničinim zahtevam, tj. upoštevanje dosežkov športnikov v športni panogi letalstvo-modelarstvo, ki ni vključena v sistem registracije in kategorizacije ter izredna pridobitev naziva kategoriziranega športnika na podlagi izjemnega dosežka za več kot enega športnika na panogo, pomenila ravnanje v nasprotju z veljavnimi Pravili.

4. Tožnica se z odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da A. A. izpolnjuje vse pogoje za pridobitev naziva kategoriziranega športnika po tč. 1.3.3.1 Pravil, saj je na evropskem prvenstvu 25. 8. 2019 v športni panogi letalstvo-modelarstvo, v športni disciplini letenje z vesoljskimi modeli S3A M (mladinci), katere krovno organizacijo Mednarodno letalsko zvezo oziroma FAI je Mednarodni olimpijski komite priznal, dosegel 4 mesto. Ker gre za uvrstitev v prvo tretjino uvrščenih, to zadošča za uvrstitev v perspektivni razred. Drži, da med športnimi panogami v letalstvu, panoga letalstvo-modelarstvo ni izrecno navedena, vendar je bila po prej veljavnih Pogojih, pravilih in kriterijih za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS z dne 17. 12. 2013 evidentirana v seznamu uradnih tekmovalnih sistemov. V obstoječih Pravilih je bila neutemeljeno in nezakonito izbrisana na podlagi 5. točke 1.3.1.1 člena čeprav se na svetovni ravni pri upravljanju te športne panoge ni spremenilo nič. Da gre (še vedno) za športno panogo, pa izhaja iz člena 1.2.11 Pravil, saj letalstvo-modelarstvo na svetovni ravni upravlja FAI, katere članica je tožnica, ki spoštuje pravila FAI in pokriva tudi športno panogo letalstvo-modelarstvo.

5. Tožnica trdi, da ZŠpo-1 za razvrstitev v kategorizacijo športnikov upošteva vse športne panoge in discipline oziroma nobene iz nje ne izključuje. OKS – ZŠZ oziroma Strokovni svet RS za šport sta pri sprejemu Pravil skladno s 120. členom Ustave omejena z zakonom, 153. člen Ustave pa določa, da morajo biti podzakonski predpisi v skladu z ustavo in zakoni. Točka 5. člena 1.3.1.1. Pravil, ki absolutno izključuje določene športne panoge, s tem pa vse športnike v teh panogah iz sistema kategorizacije, je arbitrarna. Iz zakona ne izhaja, da lahko toženka po lastni diskrecijski pravici odloča o tem, ali se tekmovanje evidentira, in tudi ne, da naj bi bilo za opredelitev športne panoge odločilno, da se posameznik premika skupaj z vozilom ali drugo tehnično napravo. Pravila so zato v tem delu nezakonita in se jih ne sme uporabiti. Zaradi odločitev toženke je tožnici onemogočeno kandidiranje na razpisih za denarna sredstva in so športniki v panogi letalstvo-modelarstvo nezakonito postavljeni v slabši položaj. Ker ji zato nastaja nepopravljiva škoda, predlaga, da sodišče na podlagi 65. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) meritorno odloči, da se izpodbijana odločba odpravi, A. A. pa se uvrsti na seznam kategoriziranih športnikov od 1. 10. 2019 za obdobje dveh let oziroma podrejeno, da se zadeva vrne v ponovni postopek. Uveljavlja tudi stroške postopka.

6. Toženka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe. Nasprotuje tudi temu, da bi sodišče odločalo v sporu polne jurisdikcije, saj so trditve o težko popravljivi škodi neutemeljene. V pripravljalni vlogi z dne 8. 9. 2020 ponovno poudarja, da športna panoga letalstvo-modelarstvo ni vključena v sistem reigstracije, zato bi izredna pridobitev statusa kategoriziranega športnika pomenila ravnanje v nasprotju s Pravili. Zavrača tudi navedbe o neskladnosti določbe 5. točke 1.3.1.1. člena Pravil s 33. členom ZŠpo-1. 7. Tožnica v pripravljani vlogi z dne 20. 10. 2020 vztraja, da upravni predpis ne sme zoževati zakonsko urejenih pravic, kar je toženka nezakonito storila s tem, ko je v 5. točki 1.3.1.1. člena Pravil samovoljno zožila pravice tožnika oziroma vseh športnikov, dejavnih v panogi letalstvo-modelarstvo.

8. Po prvem naroku sta stranki stranki vložili še vsaka po dve pripravljalni vlogi. Tožnica v vlogah z dne 10. 5. 2021 in 25. 5. 2021 vztraja, da toženka na podlagi drugega odstavka 33. člena ZŠpo-1 nima pravne podlage za samovoljno izključevanje nekaterih športnih panog in disciplin iz sistema registracije in kategorizacije. Bistveno je, da obstajajo uradni tekmovalni sistemi, kar potrjuje 2. točka prvega odstavka 2. člena ZŠpo-1. Letalsko-modelarstvo je športna panoga, v katero spada tudi športna disciplina raketno modelarstvo, ki jo upravlja mednarodna federacija športov, ki jo priznava MOK, in sicer FAI. FAI ima izdelana natančna in obsežna pravila delovanja in izvedbe tekmovanj, zato gre v primeru letalstva-modelarstva za šport. Na ta način je šport opredeljen tudi v zakonu, ki za opredelitev neke panoge kot šport ne postavlja kriterijev, da bi se moral posameznik premikati skupaj z rekvizitom. Letalstvo modelarstvo ni dejavnost, ki sodi na področje tehnične kulture. Izdelava modela sama po sebi je tehnična kultura, kar pa ne pomeni, da tekmovanja z letalskimi modeli niso šport, saj tekmovanje pod okriljem FAI zasleduje popolnoma drugačne cilje kot Zveza za tehnično kulturo. Po pravilih FAI ni treba, da tekmovalec sam izdela model, predpisane so le njegove karakteristike, pri Zvezi za tehnično kulturo pa velja ravno obratno. Sicer pa tudi Pravila ne sledijo argumentaciji toženke, ki sama izpostavlja šah, ki naj bi zahteval intelektualni vložek in vrhunsko fizično pripravo, kar ne ustreza gibalni aktivnosti, ki jo toženka izpostavlja kot ključno. Pri tem je šah po Pravilih v sistem kategorizacije uvrščen kot miselna igra, za katero so oblikovani posebni kriteriji, ločeni od ostalih, športnih panog. V sistem kategorizacije so vključene tudi nekatere druge panoge, ki ne izpolnjujejo kriterija gibalne aktivnosti niti miselne zahtevnosti npr. pikado, biljard, avtomobilizem, s katerim je letalstvo povsem primerljiva panoga. Takšno ravnanje toženke predstavlja kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom oziroma prepovedi diskriminacije iz 14. člena Ustave. Pravila bi kot državni predpis morala biti objavljena v Uradnem listu, kar niso bila, zato se ne smejo uporabljati.

9. Toženka pa v svojih vlogah vztraja, da letalstvo-modelarstvo ni vključeno v kategorizacijo, in sicer zato, ker je cilj tekmovanja primerjava predmetov in ne gibalna aktivnost. Pri letalstvu-modelarstvu gre za področje tehnične kulture, kjer je pomembno, kako natančno posameznik sestavi model in njegova aerodinamična oblika. Tekmovanja obstajajo na številnih področjih človekovega udejstvovanja, kar pa še ne pomeni, da gre za šport. Po Pravilih iz leta 2013 so bile v kategorizacijo vključene tiste discipline modelarstva, ki upoštevajo rezultate, dosežene v skupini disciplin v trajanju leta ter v skupini disciplin v trajanju leta in natančnosti pilotiranja, ne pa raketno modelastvo in plastično letalsko-modelarstvo. Letenje z vesoljskimi modeli (kategorija S) nikoli ni bila vključena v sistem registracije in kategorizacije. ZŠpo-1 toženki daje pravno podlago, da predpiše podrobnejše pogoje in kriterije za registracijo in razvrstitev v naziv kategoriziranega športnika. Miselna komponenta je prisotna pri vseh športnih panogah, za večurno zbrano intelektualno razmišljanje, ki je značilno za šah in ostale športe, ki se uvrščajo v skupino miselnih športov, pa je potebna tudi vrhunska fizična priprava. Modelarstvo ni primerljivo z avtomobilizmom, saj se posameznik ne premika z vozilom. Za avtomobilizem, posebej pa za dirke Formule 1, velja, da je potrebna izjemna fizična pripravljenost dirkačev. Tudi primerjava z biljardom je neprimerna, saj se športnik z biljardno palico ob športni aktivnosti premika. Pravila niso neustavna, saj je v drugem odstavku 33. člena ZŠpo-1 določeno, da se objavijo na spletni strani ministrstva in OKS-ZŠZ. Dokler Ustavno sodišče te določbe ne razveljavi, je del pravnega reda in ji je treba slediti.

10. Tožba je utemeljena.

11. Sodišče uvodoma ugotavlja, da izpodbijani akt, četudi gre po imenu za sklep, po vsebini predstavlja odločbo, katere vsebina posega v pravni položaj tožnice. Enako velja za odločitve pritožbenih organov, ki sicer niso naslovljene kot odločba ali sklep, ampak imajo obliko dopisa. Z njimi je namreč odločeno, da se član Letalske zveze Slovenije ne kategorizira kot športnik. Predpisi pa kandidiranje za javna sredstva vežejo na to, da so v NPŠZ vključeni kategorizirani športniki. Tako lahko skladno s 1. alinejo prvega odstavka 13. člena Pravilnika o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji za sofinanciranje priprav in nastopov nacionalnih reprezentanc otrok in mladine za sredstva zaprosijo prosilci, v katerih program so vključeni kategorizirani športniki. Število kategoriziranih športnikov posamezne NPŠZ je kot merilo za sofinanciranje določeno tudi v Pravilniku o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa na državni ravni. Zato je po presoji sodišča izpodbijani akt dokončen upravni akt, o zakonitosti katerega odloča sodišče na podlagi 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

12. Sodišče se mora uvodoma opredeliti še do ugovora, da se Pravila, na katerih temelji registracija in kategorizacija športnikov, ne smejo uporabljati, ker niso bila objavljena v uradnem listu. Ugotavlja, da gre za akt, ki je po naravi predpis, saj vsebuje splošne in abstraktne pravne norme, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti pravnih subjektov, prav tako pa je toženka z zakonom pooblaščena, da ga izda. Ustava v 154. členu določa, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začno veljati (prvi odstavek). Državni predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga te same določijo (drugi odstavek). Odločilno za presojo, ali bi morala biti Pravila objavljena v uradnem listu, je torej, ali so državni predpis. Po presoji sodišča Pravila pogoje za to izpolnjujejo. Nanašajo se namreč na vse aktivne športnike v Sloveniji, sprejel pa jih je organ, organiziran na ravni države, pri izvrševanju javnih pooblastil, ki mu jih daje zakon. Ne glede na to sodišče v obravnavani zadevi ni sprožilo postopka za oceno ustavnosti ZŠpo-1, ki dopušča objavo Pravil na spletni strani ministrstva in OSK-ZŠZ in ni štelo, da se Pravila, ker niso bila objavljena v Uradnem listu, ne uporabljajo, saj so podlaga za že izvršeno registracijo in kategorizacijo vseh športnikov v Sloveniji. Tožnik si prizadeva, da bi bil ravno na podlagi teh Pravil registriran in kategoriziran, to pa ne more biti, če se (nobena) Pravila ne uporabljajo. Ker tožnik s tem ugovorom ne more varovati svoje koristi, ga sodišče posledično pri presoji zakonitosti odločbe ni upoštevalo.

13. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v listine sodnem spisu od A2 do A15 in B3 do B4, izvedbo ostalih dokazov pa je zavrnilo (od A18 do A27 in B6), ker sta stranki te listine predložili šele v upravnem sporu, številne izmed njih pa v času izdaje izpodbijane odločbe niti niso obstajale. Po 52. členu ZUS-1 lahko namreč tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Glede na to sodišče tudi ni obravnavalo dejstev v zvezi z razvrstitvijo nekaterih športnih disciplin športne panoge letalstvo-modelarstvo v nova Pravila, sprejeta 15. 12. 2020, torej po izdaji izpodbijanega akta. Sodišče v upravnem sporu presoja, ali je izpodbijana odločba zakonita. To presojo pa lahko in mora opraviti upoštevaje tista dejstva in dokaze, na podlagi katerih je odločala toženka. Zato se o ostalih, med strankama sicer spornih dejstvih, ni izrekalo.

14. Toženka je v obravnavani zadevi sprejela sporno odločitev, da A. A. ne bo kategorizirala kot športnika, ker aktivnost, v kateri se udejstvuje, po Pravilih ne sodi v nobeno izmed športnih panog, ki so uvrščene v sistem kategorizacije. Zato sodišče v nadaljevanju povzema relevantne dele Pravil, ki govorijo o kategoriziranju po športnih panogah oziroma disciplinah.

15. Po točki 1.3.3.1 Pravil lahko posameznik pridobi naziv kategoriziranega športnika, če 1. ima naziv registriranega športnika, ob upoštevanju pravila, da je z dosežkom, s katerim posameznik kandidira za pridobitev naziva kategoriziranega športnika, obenem izpolnil pogoj za pridobitev naziva kategoriziranega športnika; 2. je NPŠZ zanj pravočasno oddala vlogo za uveljavljanje naziva kategoriziranega športnika in jo je Strokovni svet za tekmovalni šport pri OKS-ZŠZ (v nadaljevanju SSTŠ) potrdil; 3. je državljan Republike Slovenije in 4. _je s svojim športnim dosežkom izpolnil enega od kriterijev za kategoriziranje športnikov v posamezni športni panogi._ Poleg tega 5. točka določa, da lahko SSTŠ na predlog NPŠZ posamezniku izjemoma podeli naziv kategoriziranega športnika v določenem razredu, kljub neizpolnjevanju predhodne 4. alineje, na podlagi ocene izjemnega dosežka, ki ni opredeljen v kriterijih za kategoriziranje športnikov ampak na podlagi strokovnih podlag, ki jih mora za vsak posamezen primer pripraviti NPŠZ. V obrazložitvi mora biti opravljena praktična primerjava izjemnega dosežka z dosežki, ki so sicer opredeljeni v kriterijih za posamezno panogo.

16. Za kategorizacijo športnika je torej po Pravilih pogoj tudi ta, da športnik tekmuje v panogi, ki je po Pravilih uvrščena v športno panogo, katere športniki se kategorizirajo. Pogoji za upoštevanje športnih panog in disciplin so določeni v točki 1.3.1.1 Pravil, ki v sporni 5. točki določa, da se ne upošteva športnih panog, ki so že bile vključene v sistem registracije in kategorizacije vendar v obdobju pred začetkom veljave tega dokumenta niso imele registriranih športnikov, _ne upošteva se disciplin v panogah motociklizma, avtomobilizma, letalstva, jadranja, kjer se posameznik ali ekipa ne premika skupaj z vozilom ali drugo tehnično napravo, ki jo upravlja ali sodeluje pri upravljanju, ne upošteva se disciplin, kjer je cilj tekmovanja primerjava predmetov in ne dejanska gibalna aktivnost posameznikov ali ekip._

17. Kaj je športna panoga definira točka 1.2.11 Pravil, ki določa, da je športna panoga sestavljena iz ene ali več športnih disciplin in da so za upravljanje športnih panog na mednarodni ravni pristojne Mednarodne športne federacije (MŠF) in na nacionalni ravni NPŠZ ter Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite (ZŠIS-POK). Kot športne panoge se lahko opredeli tudi določene panoge, ki jih potrdi OKS-ZŠZ, ki jih na svetovni ravni upravljajo nevladne in neprofitne mednarodne športne organizacije, ki izpolnjujejo pogoje, kot jih za včlanitev v kategorijo polnopravnega članstva zahteva organizacija Sport Accord. Športno disciplino pa definira člen 1.2.12, ki določa, da je športna disciplina _gibalna aktivnost_, ki jo izvajajo posamezniki ali skupine, lahko tudi s pomočjo rekvizitov ali naprav ali živali, z namenom tekmovanja oziroma neposredne ali posredne primerjave izvajanja te gibalne aktivnosti ali neposrednih posledic izvajanja te gibalne aktivnosti z drugimi posamezniki ali skupinami po vnaprej določenih objektivnih pravilih, ki nedvoumno razvrstijo posameznike ali skupine od prvega do zadnjega v končni vrstni red z razlogom določitve zmagovalca.

18. Pregled športnih panog posamezne NPŠZ, ki izpolnjujejo pogoje za upoštevanje pri kategorizaciji športnikov, se nahaja v prilogi 4 Pravil in pod NPŠZ Letalska zveza Slovenije panoga Letalstvo-modelarstvo ni uvrščena med športne panoge, kar med strankama tudi ni sporno. Glede na to A. A. s svojim športnim dosežkom, ne glede na to, kakšen je, po navedenih določbah Pravilnika ne more izpolniti kriterijev za kategoriziranje športniko, niti ne more biti registriran kot športnik. Med strankama je sporno, ali so navedene določbe Pravil, ki onemogočajo registracijo in katergorizacijo športnikov, ki tekmujejo v panogi letalstvo-modelarstvo, zakonite. Tožnica zatrjuje, da je taka opredelitev športne panoge in posledično izključitev športnikov, ki so aktivni v nekaterih športnih panogah, med drugim v letalstvu-modelarstvu, v nasprotju z ZŠpo-1, ker zakon toženki v pooblastilu, ki ga ima po drugem odstavku 33. člena ZŠpo-1 takega izključevanja posameznih športov ne dovoljuje. Toženka pa trdi, da ji ZŠpo-1 daje pravno podlago, da predpiše podrobnejše pogoje in kriterije za registracijo in razvrstitev v naziv kategoriziranega športnika, na tej podlagi pa je določila tudi pogoje, ki jih morajo športne panoge izpolnjevati, da se lahko upoštevajo v sistemu registracije in kategorizacije športnikov.

19. Upoštevaje tožbene trditve, je moralo torej sodišče presoditi, ali so navedene določbe Pravilnika, v skladu z zakonom. Po tretjem odstavku 153. člena Ustave morajo biti namreč podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in z zakoni. Sodišča pa so v skladu s 125. členom Ustave vezana le na Ustavo in zakon. To pomeni, da predpisov izvršilne veje oblasti pri odločanju niso dolžna uporabiti, če ocenijo, da so v neskladju z zakoni oziroma Ustavo. Ustava s tem daje sodniku pooblastilo in mu hkrati nalaga dolžnost, da pri odločanju o pravicah in obveznostih izloči nezakonite ali protiustavne podzakonske predpise (t. i. exceptio illegalis)1. 20. Pravila, na katerih temelji izpodbijana odločba, so izdana na podlagi 33. člena ZŠpo-1, po katerih se športnik, ki je star najmanj 14 let in je državljan Republike Slovenije, glede na dosežen rezultat na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema razvrsti v naziv mladinskega, državnega, perspektivnega, mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda (prvi odstavek). Podrobnejše pogoje in kriterije za registracijo in razvrstitev v naziv kategoriziranega športnika, ločeno za individualne in za kolektivne športne panoge, določi strokovni svet na predlog OKS-ZŠZ in jih objavi na spletni strani ministrstva in OKS-ZŠZ (drugi odstavek).

21. Po drugem odstavku 120. člena Ustave upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave in zakona. Navedeno pomeni, da so pri svojem delu, torej tudi pri izdajanju predpisov, vezani na okvir, ki ga določata Ustava in zakon, in nimajo pravice izdajati predpisov brez vsebinske podlage v zakonu – vendar izrecno pooblastilo v zakonu ni potrebno. Izvršilne klavzule so lahko pri nalaganju oziroma pooblaščanju za izdajo izvršilnih predpisov splošnejše (npr. ne določajo natančno, kaj je treba urediti z izvršilnim predpisom) ali povsem precizne (natančno določajo materijo, ki jo sme izvršilni predpis urejati). Kakšno vrsto izvršilne klavzule bo zakonodajalec v posameznem primeru izbral, sodi v polje njegove proste presoje. Pri tem je omejen le z ustavno opredeljenimi razmerji med zakonodajno in izvršilno oblastjo. Ker že načelo delitve oblasti (drugi odstavek 3. člena Ustave) izključuje možnost, da bi upravni organi spreminjali ali samostojno urejali zakonsko materijo, izvršilna klavzula ne sme vsebovati pooblastil, na podlagi katerih bi izvršilni predpisi lahko vsebovali določbe, za katere ni podlage že v zakonu, zlasti pa ne smejo samostojno odrejati pravic in obveznosti.2 Zato je moralo sodišče ugotoviti, ali so pogoji za kategorizacijo športnikov v zakonu vsaj okvirno določeni oziroma iz njega vsaj z razlago ugotovljivi.

22. Zakon ne določa oziroma ne definira izrecno, kaj je tisto aktivno športno udejstvovanje, ki naj se uredi s sistemom registracije in kategorizacije. Vendar je to po presoji sodišča ugotovljivo z razlago predpisa, in sicer je treba izhajati iz opredelitve statusa registriranega športnika. Po prvem odstavku 32. člena ZŠpo-1 se posameznik registrira kot športnik, če je star najmanj 12 let, je član športnega društva, ki je včlanjeno v NPŠZ ali ŠIS-SPK, in ima s strani OKS-ZŠZ potrjen nastop na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema ter je vpisan v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov. Iz tega nedvoumno izhaja, da gre pri aktivnem športu za udejstvovanje v ti. kakovostnem športu, ki ga opredeljujejo programi priprav in tekmovanj športnikov in športnih ekip v članskih starostnih kategorijah, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskega športnika, tekmujejo pa v tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez do naslova državnega prvaka ter na mednarodnih tekmovanjih (2. točka prvega odstavka 2. člena ZŠpo-1) oziroma udejstvovanje v športni vzgoji otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport. Ta športna vzgoja so športni programi, ki jih izvajajo športna društva ter NPŠZ in so namenjeni sistematični pripravi na tekmovanja in tekmovanjem (13. točka prvega odstavka 2. člena ZŠpo-1). Po presoji sodišča je torej za šport kot aktivnost, s katero se nekdo ukvarja in se zato registrira kot športnik v smislu ZŠpo-1, pomembno, da se udeležuje določenih tekmovanj, tj. tistih iz uradnega tekmovalnega sistema. To potrjuje tudi definicija tiste športne aktivnosti, ki je nasprotje aktivnemu športnemu udejstvovanju, tj. športne rekreacije, v katero po zakonu sodijo različne pojavne oblike športne gibalne dejavnosti s ciljem ohranjanja zdravja, dobrega počutja in vitalnosti, druženja, tekmovanja oziroma zabave (11. točka prvega odstavka 2. člena ZŠpo-1). Za akitvno ukvarjanje s športom torej po samem zakonu ni odločilno gibanje, ampak je bistveno, da se (aktivni) športnik udeležuje določene vrste tekmovanj, medtem ko je za rekreacijo odločilno gibanje s ciljem ohranjati določeno zdravstveno stanje ali počutje.

23. Iz navedenih določb ZŠpo-1 po presoji sodišča jasno izhaja, da je toženka po ZŠpo-1 pooblaščena, da v šport uvrsti tiste aktivnosti, ki se izvajajo v uradnem tekmovalnem sistemu, da torej kot pogoj za registracijo športnika upošteva nastop na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema. Ko se nekdo na ta način registrira kot športnik, pa mora imeti tudi možnost, da se, če na tekmovanju nekega ranga doseže tako dober rezultat, kot je opredeljen v Pravilih, njegov dosežek ovrednoti, tj. kategorizira. Uradni tekmovalni sistem je po 16. točki prvega odstavka 2. člena ZŠpo-1 uradni tekmovalni sistem tekmovanj v Republiki Sloveniji in mednarodnih tekmovanj v posamezni športni panogi, ki so stopenjsko razvrščena glede na njihovo medsebojno konkurenčnost, so v skladu s pravili NPŠZ ali pravili mednarodnih športnih zvez in jih je evidentiral OKS-ZŠZ. 24. To, da gibanje v smislu zakonske opredelitve ni kriterij za aktivno ukvarjanje s športom, tj. ni relevantno za pridobitev statusa športnika, nenazadnje potrjujejo Pravila sama, po katerih v sistem kategorizacije niso uvrščene le tiste športne panoge in discipline, v katerih je pomembna gibalna aktivnost. Tako se npr. med športne panoge uvrščajo tudi avtomobilizem, biljard-pool, curling, šah in bridge. Presojanje toženke, koliko športne gibalne akrivnosti, treningov in priprav je prisotnih v neki panogi oziroma ugotavljanje, kolikšna gibalna aktivnost in fizična pripravljenost je še potrebna, da gre za "šport" oziroma, kot toženka imenuje nekatere kategorizirane aktivnosti, za "miselne igre" glede na vse navedeno presega zakonsko pooblastilo. Po presoji sodišča torej 33. člen ZŠpo-1 toženke ne pooblašča, da poleg zakonskega pogoja (tj. udeležbe na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema) za registracijo športnika določi še druge pogoje, med njimi tudi ne gibalne aktivnosti.

25. Glede na navedeno sta določbi 5. točke poglavja 1.3.1.1 Pravil, po kateri se ne upoštevajo discipline v panogah motociklizma, avtomobilizma, letalstva, jadranja, kjer se posameznik ali ekipa ne premika skupaj z vozilom ali drugo tehnično napravo, ki jo upravlja ali sodeluje pri upravljanju, ne upošteva se disciplin, kjer je cilj tekmovanja primerjava predmetov in ne dejanska gibalna aktivnost posameznikov in ekip, in točka 1.2.12 Pravil, ki definira športno disciplino kot gibalno aktivnost, nezakonita in ju v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti (načelo "exceptio illegalis"). V ponovljenem postopku bo morala toženka ugotovljeno kršitev odpraviti tako, da teh določb ne bo upoštevala, kar ji je sodišče naložilo tudi v izreku te sodbe. Ugotoviti bo morala relevantno dejansko stanje, tj. ali tožnik izpolnjuje pogoje za registracijo športnika, ali je torej nastopil na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema in ali je dosegel dosežek, ki se po pogojih iz točke 1.3.3. Pravil kategorizira v določen razred. Če vlogi ne bo ugodila, mora odločitev obrazložiti tako, kot to določa 214. člen Zakona o upravnem postopku.

26. Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo organu, ki jo je izdal, v ponovni postopek. Tožnik je predlagal, naj sodišče o njegovi kategorizaciji odloči v sporu polne jurisdikcije, vendar za to ne obstajajo zakonski pogoji. Upravni spor je namreč primarno spor o zakonitosti upravnega akta. Treba je upoštevati načelo delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave, ki terja omejitve posegov sodne veje oblasti v odločanje izvršilne veje oblasti. Sodni nadzor izdanih upravnih odločb ne sme pomeniti prevzemanja vloge in funkcije izvršilne veje oblasti.3 Sodišče o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi odloča le, kadar tako določa zakon, ali če je to zaradi narave pravice oziroma zaradi varstva ustavne pravice potrebno (7. člen ZUS-1, 65. člen ZUS-1). V obravnavanem primeru zakon ne zapoveduje odločanja v sporu polne jurisdikcije. Če zakon tega ne zapoveduje, pa mora sodišče v smislu 65. člena ZUS-1 presoditi o potrebnosti takega odločanja z vidika varstva uveljavljane pravice oziroma pravnega položaja strank.4 Po presoji sodišča v obravnavani zadevi uveljavljana pravica takega odločanja ne terja, saj tožnik le posplošeno navaja, da bi mu, če A. A. ne bo kategoriziran, nastala škoda, ker ne more kandidirati na razpisih za denarna sredstva. Četudi bi bil imenovani kategoriziran, to še ne pomeni, da bi tožnica sredstva sploh prejela, saj je to odvisno od številnih drugih razpisnih pogojev.

27. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnice in ji na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 priznalo stroške po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu v višini 385,00 EUR, povečano za 22 % DDV, skupaj torej 469,70 EUR. Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). V skladu s točko c) tarifne številke 6 ZST - 1 bo sodna taksa vrnjena tožnici po uradni dolžnosti.

1 Tako na primer odločbe Ustavnega sodišča opr.št. Up-807/13, Up-808/13 z dne 17. 4. 2014, U-I-297/02 z dne 12. 2. 2004 in sodbe naslovnega sodišča opr.št. I U 1637/2015 z dne 16. 6. 2016, IV U 207/2015 z dne 7. 12. 2016, I U 1061/2016 z dne 23. 5. 2017, I U 1083/2016 z dne 11. 7. 2017 ter druge. 2 Glej U-I-296/12 z dne 9. 5. 2013, točka 13. 3 Glej Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2018, stran 527-531, Mira Dobravec Jalen in ostali, Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, stran 61. 4 Mira Dobravec Jalen in ostali, Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, stran 371.