Jedro

Organom urbanistične inšpekcije zakon ne dopušča odložitve izrekanja ukrepov inšpekcijskega nadzorstva iz razloga, ker je za določeno območje v teku postopek sprejemanja prostorskega izvedbenega akta oziroma njegovih sprememb.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Mestne uprave za inšpekcijske službe - urbanističnega inšpektorata mesta z dne 20.2.1992, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora odstraniti počitniški objekt na parc. št. 453/2 ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške. Ugotovila je, da je tožnik kljub odločbi o ustavitvi gradbenih del ter obvezni zaprositvi za lokacijsko dovoljenje z dne 12.6.1990, z deli nadaljeval, kar je bilo ugotovljeno na kraju samem dne 18.2.1992. Organ prve stopnje je ob takšnem dejanskem stanju pravilno uporabil določbo 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Na pravilnost in zakonitost njegove odločbe ne more vplivati priprava spremembe družbenega plana občine, ki bi morebiti dala podlago za legalizacijo obravnavane gradnje, saj bi se lahko inšpekcijski postopek ustavil le, če bi bilo izdano lokacijsko dovoljenje. Ker pa je tožnik z deli nadaljeval, ne da bi imel lokacijsko dovoljenje, je sankcija odstranitve gradnje utemeljena.

Tožnik v tožbi navaja, da je za celotno območje krajevne skupnosti v postopku priprava zazidalnega načrta, s tem pa bo nastopila tudi možnost pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja za preko 50 stanovanjskih in počitniških hiš, ki se tu gradijo. Predvideno je bilo, da bo upravni organ že v letu 1992 izdelal vse načrte, vendar po tožnikovih informacijah v tem letu še ne bo mogoče dobiti vseh dovoljenj. Upravna izvršba bi bila prehitevanje dogodkov, ki bi za tožnika pomenilo izjemno škodo v materialnem in psihičnem smislu, zato predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izreku in razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena. Tožba ni utemeljena.

Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je tožnik nadaljeval gradnjo počitniškega objekta v tlorisni izmeri 4 x 6 m na zemljišču s parc. št. 453/2, čeprav je bilo z odločbo urbanistične inšpekcije Mestne uprave za inšpekcijske službe z dne 12.6.1990 odrejeno, da mora gradnjo takoj po prejemu odločbe ustaviti, njegov zahtevek za izdajo lokacijskega dovoljenja pa je bil z odločbo občinskega sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine z dne 9.10.1990 zavrnjen. Tožnik torej ni imel zakonite podlage za nadaljevanje gradbenih del na spornem objektu. V takšnem položaju mu je organ urbanistične inšpekcije glede na določbo 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90 in 48/90) moral izdati odločbo o odstranitvi objekta. Niti ZUN niti kakšen drug zakon ne dopušča graditve objektov, razen objektov in naprav iz 51. člena ZUN, brez lokacijskega dovoljenja. Prav tako zakon organom urbanistične inšpekcije ne dopušča odložitve izdajanja ukrepov inšpekcijskega nadzorstva iz razloga, ker je za določeno območje v teku postopek sprejemanja prostorskega izvedbenega akta oziroma njegovih sprememb.

Izpodbijana odločba je zato po presoji sodišča pravilna in zakonita in tožnik s tožbo ni mogel uspeti.

Sodišče je svojo odločitev oprlo na določbo 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je v skladu s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiški predpis.