Jedro

Tožena stranka v pritožbi utemeljeno nasprotuje višini priznanih stroškov postopka za postopek po združitvi zadev. Utemeljeno uveljavlja, da vrednost spornega predmeta v tem delu postopka ni znašala 31.000,00 EUR, kot je upoštevalo sodišče prve stopnje, temveč 62.000,00 EUR, saj je vsak od tožnikov od nje zahteval plačilo zneska 31.000,00 EUR.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno spremeni, tako da se na novo glasi: "Tožnika sta dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v znesku 3.969,46 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila."

II. V preostalem se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožnikov zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožnika sta dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti 41,00 EUR stroškov pritožbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila. Tožnika sama krijeta svoje stroške pritožbe in odgovora na pritožbo tožene stranke.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožnikoma naložilo, da sta dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti 3.171,86 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožujeta tožnika zaradi vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlagata spremembo sklepa, tako da je tožena stranka dolžna povrniti njune stroške postopka, oziroma podrejeno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi nasprotujeta presoji sodišča prve stopnje, da sta s tožbenima zahtevkoma uspela le v deležih 36 %, saj sta uspela v deležih 68 %. S sklicevanjem na sodbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2606/2010, Cp 155/2019 in II Cp 1770/2014 uveljavljata, da je v okoliščinah, ki so podane tudi v tem sporu, dopuščeno vrednotenje uspeha ločeno po temelju in po višini. Sodišče prve stopnje jima neutemeljeno ni priznalo nagrade za pregled spisa. Ker ju je pozvalo k podaji izjave o dokumentaciji, ki se je nahajala v prostorih sodišča, gre za potreben strošek. Sodišče prve stopnje jima je za krajše obrazložene vloge neutemeljeno priznalo le 20, namesto 50 točk nagrade. Neutemeljeno jima ni priznalo nagrade za vlogo z dne 5. 2. 2018, s katero sta prosila za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje. Sodišče prve stopnje je njuni prošnji ugodilo, zato gre za potreben strošek. Priglašata stroške pritožbe.

3. Tožena stranka se zoper sklep sodišča prve stopnje pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (pritožbena razloga iz 1. in 2. točke prvega odstavka 338. člena ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo sklepa, tako da se tožnikoma naloži plačilo njenih stroškov postopka v višini 10.165,40 EUR, oziroma podrejeno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi sodišču prve stopnje očita, da je po združitvi zadev zmotno upoštevalo vrednost predmeta 31.000,00 EUR, saj je ta znašala 62.000,00 EUR. Takšno vrednost spornega predmeta je pri odločanju o pritožbah zoper odločitev o glavni stvari upoštevalo tudi pritožbeno sodišče. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo drugega odstavka 154. člena ZPP. Glede na to, da je v sporu uspela v deležu 64 %, sta ji dolžna tožnika povrniti potrebne stroške postopka v tem deležu. Sodišče prve stopnje je njene stroške postopka neutemeljeno pobotalo s priznanimi stroški tožnikov (6.004,52 EUR), ki sta v sporu uspela le v deležu 36 %. Po izpodbijani odločitvi bo prejela povrnjenih le 22 % stroškov postopka, kar ni skladno z deležem njenega uspeha. Priglaša stroške pritožbe.

4. Tožnika v odgovoru na pritožbo tožene stranke prerekata njene pritožbene navedbe, predlagata zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa v delu, ki se nanaša na stroške tožene stranke. Priglašata stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba tožnikov ni utemeljena, pritožba tožene stranke pa je delno utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Glede vseh za odločitev bistvenih dejstev je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, vendar pa je v delu odločitve (glede višine stroškov postopka tožene stranke) delno zmotno uporabilo materialno pravo.

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o višini stroškov postopka po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari (sodba sodišča prve stopnje Pd 14/2016 z dne 3. 3. 2020 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 400/2020 z dne 27. 10. 2020) na podlagi četrtega odstavka 163. člena ZPP.

8. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno nasprotuje višini priznanih stroškov postopka za postopek po združitvi zadev. Utemeljeno uveljavlja, da vrednost spornega predmeta v tem delu postopka ni znašala 31.000,00 EUR, kot je upoštevalo sodišče prve stopnje, temveč 62.000,00 EUR, saj je vsak od tožnikov od nje zahteval plačilo zneska 31.000,00 EUR. Tožena stranka je glede na vrednost spornega predmeta in določbe Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015 in 28/2018) utemeljeno priglasila 6.000 točk (osemkrat po 750 točk) za osem pripravljalnih vlog, 2500 točk (petkrat po 500 točk) za pet narokov za glavno obravnavo, 400 točk urnine, 200 točk za odsotnosti iz pisarne in 101 točko za materialne stroške, kar skupaj znaša 9201 točk oziroma 5.520,60 EUR, povečano za 22 % DDV pa 6.735,13 EUR. Utemeljeno priglašeni stroški postopka tožene stranke (vključno s pravilno priznanimi stroški za postopek pred združitvijo zadev, stroški pooblaščenca za prihod na pet narokov za glavno obravnavo in izvedeninami) znašajo 15.584,35 EUR, glede na uspeh v postopku (64 %) pa je iz tega naslova upravičena do povračila zneska 9.973,98 EUR. Sodišče prve stopnje je tožnikoma pravilno priznalo 16.679,22 EUR stroškov postopka, zato sta glede na uspeh v postopku (36 %) upravičena do povračila zneska 6.004,52 EUR. Po pobotanju stroškov postopka tožnikov s stroški postopka tožene stranke sta dolžna tožnika toženi stranki povrniti 3.969,46 EUR stroškov postopka, in ne le 3.171,86 EUR, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožene stranke delno ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo, tako da sta tožnika dolžna toženi stranki povrniti 3.969,46 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka 15-dnevnega izpolnitvenega roka do plačila (3. točka 365. člena ZPP).

9. Tožena stranka v pritožbi sodišču prve stopnje neutemeljeno očita zmotno uporabo določbe drugega odstavka 154. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo načelo uspeha in s tem delež stroškov, do povračila katerega je upravičena vsaka od strank. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke v preostalem delu (za razliko med zneskom 797,60 EUR do izpodbijanega zneska 6.993,54 EUR) zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Tožnika se v pritožbi neutemeljeno zavzemata za ločeno upoštevanje uspeha v postopku glede na uspeh s temeljem in uspeh z višino zahtevka, saj v določbah ZPP za takšno izračunavanje uspeha strank v postopku ni pravne podlage. Neutemeljeno uveljavljata, da bi jima sodišče prve stopnje moralo priznati nagrado za pregled spisov, saj je ta zajeta že v drugih priznanih postavkah. Sodišče prve stopnje je tožnikoma na podlagi tar. št. 39/4 Odvetniške tarife pravilno priznalo po 20 točk za krajše obrazložene vloge z dne 18. 4. 2017, 13. 6. 2017, 13. 2. 2018, 12. 6. 2018 in 14. 2. 2019, glede vloge z dne 5. 2. 2018, s katero sta tožnika sodišče prve stopnje prosila za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje, pa je zavzelo pravilno stališče, da ne gre za potreben strošek (155. člen ZPP). Glede na vse navedeno je pritožba tožnikov neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in v izpodbijanem nespremenjenem delu (glede višine priznanih stroškov tožnikov) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah 165. in 154. člena ZPP. Ker je tožena stranka s pritožbo delno uspela, sta ji tožnika dolžna povrniti stroške pritožbe skladno s pritožbenim uspehom. V pritožbi je utemeljeno priglasila 500 točk za pritožbo in 10 točk za materialne stroške, kar znaša povečano za 22 % DDV pa 373,30 EUR. Glede na delež uspeha s pritožbo (11 %) sta ji tožnika dolžna povrniti znesek 41,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka 15-dnevnega izpolnitvenega roka do plačila. Tožnika s pritožbo nista uspela, zato upoštevaje določbo 154. člena ZPP sama krijeta svoje stroške pritožbe. Tožnika sama krijeta svoje stroške odgovora na pritožbo tožene stranke, ker ta ni prispeval k rešitvi zadeve, zato ne gre za potreben strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP).