Jedro

Ker predlagatelj taksne oprostitve po lastnih navedbah prebiva v tujini (v Republiki Estoniji) in sodišče ne razpolaga z uradnim izpisom o njegovem materialnem stanju, z vpogledom po uradni dolžnosti v zbirke podatkov v Republiki Sloveniji ni moglo celovito preveriti njegovega zatrjevanega dohodkovnega in premoženjskega stanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tretje tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek (I. točka izreka), prav tako pa je zavrglo tudi podredna predloga iste stranke za odlog ali obročno plačilo sodne takse (II. točka izreka).

2. Tretja tožeča stranka (v nadaljevanju: tretji tožnik) je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP1. Navaja, da je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse priložil izjavo, v kateri je pojasnil svoje premoženjsko stanje, in sicer, da začasno živi v Estoniji, je brez premoženja, nezaposlen, brez družine oziroma zakonskega partnerja, ter priložil izpisek FURS, da je še vedno davčni rezident Republike Slovenije. Meni, da drugače niti ne bi mogel dokazovati negativnega dejstva, saj ne razpolaga z nobenimi listinami, iz katerih bi bil razviden njegov materialni položaj, niti take listine ne obstajajo. Poudarja, da za negativna dejstva ni mogoče predložiti dokazov. V takem primeru bi sodišče moralo preizkusiti utemeljenost predloga le na podlagi navedb. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni in njegovemu predlogu za taksno oprostitev v celoti ugodi, podredno pa, naj predlogu ugodi delno oziroma mu dovoli obročno in odloženo plačilo sodne takse. Stroškov pritožbe ne priglaša. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks na podlagi sodne odločbe ter ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov je urejen v 12., 12.a in 12.b členu ZST-12. Iz navedenih določil izhaja, da je sodišče pri odločanju o tovrstnih predlogih strank dolžno po uradni dolžnosti vpogledati v obstoječe zbirke podatkov, določene v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

5. Ker tretji tožnik po lastnih navedbah prebiva v tujini (v Republiki Estoniji) in sodišče ne razpolaga z uradnim izpisom o njegovem materialnem stanju, z vpogledom po uradni dolžnosti v zbirke podatkov v Republiki Sloveniji ni moglo celovito preveriti njegovega zatrjevanega dohodkovnega in premoženjskega stanja (glej VSL sklep II Cp 2822/2017 z dne 10. 1. 2018 in VSC sklep III Cpg 46/2019 z dne 24. 4. 2019). Tudi sicer vpogled sodišča v zbirke podatkov stranke ne odvezuje dolžnosti, da konkretne podatke o svojem materialnem položaju navede in predloži sama (primerjaj šesti in deseti odstavek 12a. člena ZST-1).

6. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tretjega tožnika s sklepom z dne 4. 9. 2019 pravilno pozvalo, da predloži podatke in izjave, na podlagi katerih bi lahko odločalo o njegovem predlogu za taksno oprostitev oziroma olajšavo (pri čemer ga je izrecno opozorilo, katere podatke in izjave (v slovenskem prevodu) mora podati) - primerjaj tretji odstavek 12. člena ZST-1 ter prvi in peti odstavek 108. člena ZPP. Tretji tožnik je predlog za taksno oprostitev oziroma olajšavo dne 26. 9. 2019 sicer delno dopolnil, vendar zahtevanih izpisov ni predložil, podal je zgolj določene navedbe, izjavo o svojem materialnem položaju (da je brezposeln, da se preživlja zgolj s priložnostnimi deli, živi sam v najetem stanovanju, nima lastnih nepremičnin ter da je davčni rezident Republike Slovenije) in priložil izpisek FURS. Zgolj na podlagi podanih navedb, ki niti niso vse konkretizirane v zadostni meri,3 ter brez predložitve listin, ki bi celovito izkazovale njegov materialni položaj, pa sodišče prve stopnje, upoštevaje dejstvo, da tretji tožnik prebiva v tujini, ni moglo oceniti, ali bi bila s (takojšnjim) plačilom sodne takse (v celotnem znesku) občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tretji tožnik (prvi in drugi odstavek 11. člena ZST-1).

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tretji tožnik ne more predložiti zahtevanih dokazil, ker gre za dokazovanje negativnih dejstev, s posredovano izjavo pa naj bi ustrezno dopolnil predlog za taksno oprostitev oziroma olajšavo. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, zgolj izjava stranke ne zadostuje, slednja mora biti podprta z dokazili iz uradnih evidenc. Zato v konkretnem primeru ni mogoče pritrditi pritožbenemu očitku glede nezmožnosti dokazovanja negativnih dejstev (primerjaj VSL sklep II Cp 1408/2019 z dne 26. 7. 2019).

8. Ob pomanjkanju bolj konkretnih trditev in relevantnih listin, na podlagi katerih bi lahko njegov materialni položaj ocenilo celovito, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog tretjega tožnika zavrglo in ni preizkušalo utemeljenosti predloga le na podlagi (nepopolnih) navedb. O nepopolnih vlogah ni mogoče odločiti meritorno (vsebinsko), temveč jih je treba zavreči (glej VSL sklep II Cp 2822/2017 z dne 10. 1. 2018 in primerjaj VSC sklep III Cpg 46/2019 z dne 24. 4. 2019).

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep v celoti potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami 2 Zakon o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/08 s spremembami in dopolnitvami 3 Višine dohodkov, ki jih pridobiva s priložnostnimi deli, iz naslova katerih dobi plačane potne stroške in dnevnice, tretji tožnik ni specificiral.