Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe dr. Jurija Žureja, Domžale, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Tekavc, d. o. o., Ljubljana, na seji 20. maja 2022
sklenilo:
1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 14. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17) se zavrže.
2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 11. točke prvega odstavka 394. člena Zakona o pravdnem postopku se zavrne.
3.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII DoR 69/2020 z dne 22. 4. 2020 in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 16/2020 z dne 30. 1. 2020 v zvezi s sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. I Pd 1377/2014 z dne 16. 12. 2019 se ne sprejme.
1.Pobudnik izpodbija v izreku navedeni določbi Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zatrjuje neskladje s 23., 27. in 31. členom Ustave. Navaja, da je 11. točka prvega odstavka 394. člena ZPP v nasprotju z Ustavo, če se jo razlaga na način, da je dovoljena obnova delovnopravnega postopka le, če je bila izdana pravnomočna sodba v kazenskem postopku, ki je v škodo delavca, ne pa tudi, da je dovoljena obnova v primeru, če je izdana oprostilna sodba v kazenskem postopku, ki je v korist delavca. V neskladju z Ustavo naj bi bilo tudi, če bi sodišče v delovnem sporu presodilo, da je zakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker naj bi delavec storil kaznivo dejanje, če je bilo pred tem ali hkrati s tem v kazenskem postopku odločeno, da se delavca oprosti glede istega dejanja.
2.Pobudnik vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija odločitev sodišča o nedovoljenosti predloga za obnovo postopka, vloženem na podlagi 11. točke prvega odstavka 394. člena ZPP. Z enakimi razlogi kot v pobudi zatrjuje kršitev 23., 27. in 31. člena Ustave.
3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
4.Pravni interes pobudnika za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti 14. člena ZPP temelji na vloženi ustavni pritožbi. Izpodbijana določba pri odločanju sodišč ni bila uporabljena. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi v tem delu na pravni položaj pobudnika ne bi mogla vplivati. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti navedene zakonske določbe, zato jo je bilo treba v tem delu zavreči iz tega razloga (1. točka izreka).
5.Po drugem odstavku 26. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 11. točke prvega odstavka 394. člena ZPP ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (2. točka izreka).
6.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (3. točka izreka).
7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.
dr. Matej Accetto
Predsednik