Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je takso odmerilo po tar. št. 30010, v kateri je določena višina takse za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste.
Pravilnost odmere sodne takse na podlagi vsebine konkretnega plačilnega naloga je mogoče preveriti.
I. Pritožba zoper sklep z dne 14. 6. 2023 (red. št. 42) se zavrne in se sklep potrdi.
II. Pritožba zoper sklep z dne 17. 8. 2023 (red. št. 50) se zavrne in se sklep potrdi.
1. S sklepom z dne 14. 6. 2023 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožnika zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča I P 476/2021 z dne 25. 5. 2023 za plačilo takse za pritožbeni postopek v zvezi z njegovo pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka z dne 11. 4. 2023, s sklepom z dne 17. 8. 2023 pa ugovor tožnika zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 476/2021 z dne 21. 6. 2023, ki je bil izdan v zvezi z njegovo pritožbo zoper sklep o stroških z dne 15. 5. 2023. 2. Zoper oba sklepa se tožnik pritožuje.
3. V pritožbi zoper sklep z dne 14. 6. 2023 vztraja, da je sodišče takso napačno odmerilo. Odmeriti bi jo moralo po tar. št. 3008 in ne po tar. št. 30010 ZST-1.1 Zadnje navedena tar. št. se uporablja le subsidiarno, ko ne obstaja nobena primernejša tarifa. Meni tudi, da je odločitev o zavrnitvi ugovora neustrezno obrazložena in je ni mogoče preizkusiti.
4. V pritožbi zoper sklep z dne 17. 8. 2023 povzema svoje ugovorne navedbe in vztraja, da je bila taksa napačno odmerjena, plačilni nalog pa neobrazložen in obremenjen s kršitvijo po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.2 To v nadaljevanju konkretneje pojasni. Opozarja, da je obrazložena sodna odločba bistveni del pravice do poštenega postopka, ki jo pritožniku zagotavlja 22. čl. Ustave.
5. Pritožbi nista utemeljeni.
_Glede pritožbe zoper sklep z dne 14. 6. 2023_
6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev ustrezno obrazložilo. V sklepu je odgovorilo na vse ugovorne navedbe tožnika, pojasnilo je tudi, zakaj je takso odmerilo na podlagi tar. št. 30010 ZST-1 in zakaj je nepravilno zavzemanje pritožnika za uporabo tar. št. 3008 ZST-1. Ker je znesek takse po tar. št. 30010 določen v fiksnem znesku, pojasnjevanje „načina določitve zneska takse“ ni bilo potrebno. Pritožbeni preizkus odločitve je zato mogoč.
7. Pritožba, za katero je sodišče prve stopnje odmerilo takso s plačilnim nalogom z dne 25. 5. 2023 (list. št. 87), je bila vložena zoper sklep o ustavitvi postopka kot posledici umika tožbe po 3. odst. 210. čl. ZPP. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka ni takse prosta, ni pa v ZST-1, v delu, ki se nanaša na pravdni postopek, posebej taksirana. Ta del tarife namreč določa le takse za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je takso odmerilo po tar. št. 30010, v kateri je določena višina takse za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste. Neutemeljeno je v zvezi s tem sklicevanje pritožnika na tar. št. 3008, saj se taksa po tej tar. št. odmeri v le primeru pritožbe zoper sklep o zavrženju tožbe. Glede na pritožbeno navedbo, da taksa po tar. št. 30010 sodi v skupino posebnih taks, pri katerih že ime nakazuje na njihovo subsidiarno uporabo, pa pritožbeno sodišče dodaja, da tudi tar. št. 3008 sodi v skupino posebnih taks, ki jih določa tretji del tarife.
8. Kakšne so obvezne sestavine plačilnega naloga, določa 1. odst. 34. čl. ZST-1 in jih je v izpodbijanem sklepu povzelo že sodišče prve stopnje. Sporni plačilni nalog vse te sestavine vsebuje. Ker je bil podlaga za izdajo plačilnega naloga ZST-1 in ne ZPP, je napačno glede njegove vsebine izhajati iz zahtev ZPP glede obrazložitve sodbe oziroma sklepa ter na tej podlagi zatrjevati obstoj kršitve po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.3 Očitki o pomanjkljivostih izdanega plačilnega naloga so zato neutemeljeni.
_**Glede pritožbe zoper sklep z dne 17. 8. 2023**_
9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da lahko vse, kar je bilo navedeno v prejšnji točki te odločbe, ponovi tudi v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 17. 8. 2023. Tudi plačilni nalog z dne 21. 6. 2023 je vseboval vse obvezne sestavine, ki jih določa 34. čl. ZST-1. Tega, da bi moralo sodišče v njem pojasnjevati, zakaj je takso odmerilo po določeni tar. št. in na kakšen način, zakon ne predpisuje. Dodatnim pojasnilom je namenjen sklep, ki ga sodišče izda na podlagi vloženega ugovora. Kot je bilo zgoraj že obrazloženo, zahtevam ZPP glede obrazloženosti sodnih odločb, za plačilni nalog, ki je izdan na podlagi ZST-1 (pri čemer ta vsebuje specialno določbo glede njegovih obveznih sestavin), ni mogoče slediti, niti na tej podlagi utemeljevati kršitve po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
10. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je pravilnost odmere sodne takse na podlagi vsebine konkretnega plačilnega naloga mogoče preveriti. V njem je namreč navedeno, da gre za postopek o pritožbi na red. št. 41 spisa, navedena je tar. št. ZST-1, ki je bila uporabljena in znesek takse. Od kakšnega zneska je sodišče takso odmerilo, je bilo tožniku (ki je pritožbo na red. št. 41 vložil zoper sklep z dne 15. 5. 2023 o odmeri stroškov4) znano, pri izračunu procenta, ki ga določa ZST-1 v tar. št. 3009, pa gre le za matematično operacijo.
11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik v pritožbi svoje trditve, da je taksa odmerjena nepravilno, ni dodatno argumentiral, na ugovorne navedbe pa mu je pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče se zato v izogib nepotrebnemu ponavljanju na razloge v tč. 5 izpodbijanega sklepa, s katerimi soglaša, le sklicuje.
_**Sklepno**_
12. Pritožbi sta glede na obrazloženo neutemeljeni. Pritožbeno sodišče ju je zato zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 izpodbijani odločitvi potrdilo.
1 Zakon o sodnih taksah. 2 Zakon o pravdnem postopku. 3 Glej tudi odločbe VSL I Cpg 922/2015, I Cpg 374/2017 in I Cp 1872/2022. 4 Sodišče mu je s tem sklepom naložilo, da toženki povrne 4.665,04 EUR stroškov s pripadki.