Jedro

V območju, ki je po ZN predvideno za stanovanjsko in preskrbovalno središče mesta, je možna gradnja stanovanjske hiše z okrepčevalnico, čeprav na konkretni parceli ni predvidena okrepčevalnica, ob upoštevanju preventivno tehničnih pogojev, ki preprečujejo vpliv hrupa na neposredno okolico.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Oddelka za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine, s katero je bilo dano lokacijsko dovoljenje investitorju za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše z okrepčevalnico na zemljišču parc.št. 57 pod tam navedenimi pogoji. V obrazložitvi ugotavlja, da je lokacijsko dovoljenje v skladu z zazidalnim načrtom med Idrijsko cesto, Tičnico in pod Trojico (Uradni list SRS, št. 25/79), ki je tudi v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 22/86). Zazidalni načrt opredeljuje ta del območja kot stanovanjsko in preskrbovalno središče, kamor po mnenju tožene stranke, spada tudi okrepčevalnica. Predlagana gradnja je zato možna in v skladu s citiranim zazidalnim načrtom, sama dejavnost pa tudi ni hrupna.

Tožnik v tožbi navaja, da se severna stena njegove hiše, ki stoji na parc.št. 58, stika z južno steno že zgrajenega nadomestnega objekta. Čeprav veljavni zazidalni načrt to področje opredeljuje kot stanovanjsko in preskrbovalno središče, to ne more pomeniti, da je v vsakem objektu v tem okolišu dovoljeno opravljati katerokoli dejavnost s področja preskrbovanja. Ker zazidalni načrt na parceli št. 57 ne predvideva konkretne hiše za gostinsko dejavnost, bi tožena stranka morala presoditi, če je ta dejavnost možna v objektu, ki je praktično vrstna hiša. Res je, da je na parc.št. 57 že prej stala stanovanjska hiša približno enakih dimenzij kot je sedanja. Tožnik ne nasprotuje izgradnji nadomestnega objekta, če bi stavba služila za stanovanje ali za dejavnost, ki ne bi motila neposredne okolice. Gostinska dejavnost z glasbo ni takšna mirna dejavnost, tudi če bodo upoštevani v lokacijskem dovoljenju določeni pogoji. Tožnik je star 70 let, stena spalnice pa je neposredno ob lokalu, zaradi česar bo bivanje neznosno. Moteče bo tudi parkiranje avtomobilov, saj investitorjeva parcela in parcela njegovih staršev merita skupaj v širino le 15 m, ... ulica pa je zelo prometna, ki je zaradi bližnjih gostinskih lokalov zasedena s parkiranimi avtomobili. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odločbo prve stopnje spremeni tako, da se investitorju v obravnavanem objektu ne dovoli opravljanje gostinske dejavnosti.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Zavrnitev tožbe predlaga tudi investitor, ki poudarja, da bo v sporni hiši v pritličju okrepčevalnica, ki glede na ponudbo in čas obratovanja sodi med mirnejše gostinske dejavnosti. Pri gradnji so bili upoštevani vsi pogoji iz lokacijskega dovoljenja. Stična stena med hišama je izolirana, v njenem podaljšku pa je zgrajena 3 m visoka protihrupna bariera. Zaradi investitorjeve dejavnosti se hrup ne bo bistveno povečal, saj je ... ulica tranzitna in zelo obremenjena, v bližini je tudi tovarna in tudi tožnik uporablja traktor ter električni mlin.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše z okrepčevalnico na zemljišču parc.št. 57. Tožnik ne izpodbija dejanske ugotovitve, da obravnavano zemljišče leži v območju, ki ga ureja odlok o zazidalnem načrtu med Idrijsko cesto, Tičnico in pod Trojico (Uradni list SRS, št. 25/79), ki ni v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine za obdobje 1986-1990 (Odlok o ugotovitvi, katere sestavine ZN so v nasprotju s SDP občine za obdobje 1986-1990, Uradni list SRS, št. 22/86). Prav tako ni sporna nadaljna odločilna ugotovitev, da zazidalni načrt sporni del območja opredeljuje kot stanovanjsko in preskrbovalno središče. Ni sporno tudi, da je na obravnavani lokaciji že prej bila zgrajena stanovanjska hiša v približno enakih dimenzijah, kot je izdano lokacijsko dovoljenje za obravnavano gradnjo. Točna je sicer opredelitev, da stanovanjsko preskrbovalno središče še ne pomeni, da je v tem okolišu dovoljeno opravljati katerokoli dejavnost s področja preskrbovanja. Tožnik obravnavani lokaciji nasprotuje zaradi hrupa, ki ga bo povzročala okrepčevalnica. To okoliščino sta oba organa upoštevala in jo presodila. O tem je v postopku podal mnenje tudi Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo, po mnenju katerega je lokacija okrepčevalnice možna ob upoštevanju preventivno tehničnih ukrepov in sicer protihrupne obdelave vmesne stene, protihrupne ograje na meji med tožnikovim objektom in investitorjevim, napeljavo tuljave ventilatorja nad sleme hiše in prilagoditvijo obratovalnega časa razmeram v naselju. Ob upoštevanju navedenih pogojev je dal soglasje tudi sanitarni inšpektor. Izpodbijano lokacijsko dovoljenje je bilo izdano v skladu z navedenimi pogoji, saj je investitorju naloženo, da pri izdelavi gradbene dokumentacije in izvedbi objekta mora upoštevati pogoje, navedene v mnenju univerzitetnega zavoda z dne 7.7.1992 (2. točka izreka). Zato tožnikovih tožbenih ugovorov, ki se po vsebini nanašajo le na hrup, ni mogoče upoštevati. Tožnik se mora zavedati, da živi v mestu ter da splošni razvoj prinaša v mestno okolje tudi določene negativne učinke.

Iz navedenih razlogov je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki jo je skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiški predpis.