Jedro

Vprašanje, ali je oseba dejansko izstopila iz izbrisane družbe še pred izbrisom, postane pomembno šele pri odločanju o ugovoru zoper sklep o izvršbi po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, vloženem po izteku roka, in se o tem ne odloča pri izdaji sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep o nadaljevanju izvršbe zoper dolžnico ZG (prvi odstavek točke I. izreka) potrdi.

Dolžnica ZG sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi, opr. št. Ig 2000/04795 z dne 11.7.2000, nadaljevalo zoper družbenika dolžnika, in sicer TG in ZG z novim izvršilnim sredstvom: z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari in z rubežem plače (I. točka izreka). Dolžniku je naložilo upnici povrniti 34.892,00 SIT nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje tega sklepa do plačila (II. točka izreka).

Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe se je dolžnica pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Ugovarja svojo pasivno legitimacijo v tej zadevi. Navaja, da je sicer bila družbenica v navedenem podjetju, ki je sedaj izbrisano iz sodnega registra, da pa je v skladu z akti družbe izstopila iz nje. Izstopno izjavo z dne

19.5.1997 je dne 20.5.1997 vročila vsem, ki jih je bila dolžna obvestiti o izstopu, tako kot je bilo zahtevano po družbeni pogodbi, kar je razvidno iz priložene izjave in potrjenega prejema dne

20.5.1997. Dejansko in pravno že od poteka trimesečnega roka od podane izjave, tj. od 21.8.1997 ni več družbenica. Po njenem mnenju se nanjo nikakor ne more nanašati noben predpis, ki ureja prehod obveznosti z družbe G, d.o.o., na družbenike oziroma odgovornost za obveznosti izbrisane družbe. Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper njo kot družbenico je tako neutemeljen, sprejet ob napačni uporabi materialnega prava in neupoštevanju dejanskega stanja. Nadalje tudi navaja, da ni nikoli bila aktivna družbenica navedene družbe. Ves čas je bila namreč zaposlena pri drugih delodajalcih in se za svojo socialno varnost in socialno varnost svojih otrok nikoli ni zanašala niti ni mogla zanašati na obravnavano podjetje. Terjatve tudi izvirajo iz obdobja, ko sploh ni bila več družbenica, kaj šele aktivna družbenica, ki bi imela vpliv na direktorja družbe. Družba je imela tudi sedež na drugem naslovu, kot je njeno stanovanje.

Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep o nadaljevanju izvršbe razveljavi s stroškovno posledico.

Pritožba ni utemeljena.

Sklep o nadaljevanju postopka zoper družbenika izbrisane družbe ima dvojno naravo. Poleg tega da predstavlja sklep o izvršbi proti družbeniku, je po vsebini tudi procesni sklep o tem, proti komu in kdaj naj se nadaljuje izvršilni postopek, ki je bil prekinjen zaradi izbrisa prvotnega dolžnika. V slednjem primeru pa je bistveno le, da je oseba, proti kateri je v takem primeru dovoljeno nadaljevanje izvršilnega postopka, vpisana kot družbenik izbrisane gospodarske družbe v sodni register, in da je upnik pravočasno predlagal nadaljevanje postopka zoper družbenike izbrisane družbe (kar med strankama ni sporno). Vprašanje, ali je ta oseba dejansko izstopila iz izbrisane družbe še pred izbrisom, pa postane pomembno šele pri odločanju o ugovoru zoper sklep o izvršbi po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, vloženem po izteku roka, in se o tem ne odloča pri izdaji sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka (primerjaj sklep II Ips 301/2004). Iz sodnega registra je razvidno, da je bila dolžnica v času izbrisa družbe G Poslovno svetovanje, d.o.o., Š 10, Ljubljana, njena družbenica, zato je izpodbijani sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenico pravilen in zakonit. Ali je družbenica dejansko in veljavno izstopila iz družbe, ali je bila njena aktivna družbenica, pa bo odločalo sodišče prve stopnje s sklepom o ugovoru dolžnice zoper sklep o izvršbi.

Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso podani. Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene izmed kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnice zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka

165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).