Jedro

Uveden osebni stečaj zoper storilca ni razlog za nedopustnost izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, uveden osebni stečaj ne more biti razlog za prekinitev postopka o prekršku.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izreklo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji - Okrajnega glavarstva Hermagor št. HE9-STR-787/2013 z dne 21. 3. 2013, ki je postala pravnomočna 12. 4. 2015 (pravilno 2013), zoper storilca prekrška M. I. prizna in izvrši (I. točka izreka) ter da je storilec bil z odločbo prekrškovnega organa spoznan za odgovornega, ker je kršil 10.a odstavek 52. člena Zakona o cestnem prometu in je zato na podlagi 2.d odstavka 99. člena Zakona o cestnem prometu dolžan plačati neporavnano denarno sankcijo v višini 150,00 EUR po priloženem plačilnem nalogu v 15 dneh po pravnomočnosti tega sklepa, sicer se izterja prisilno (II. točka izreka).

2. Zoper tak sklep se pritožujeta storilec in Okrožno državno tožilstvo v Celju.

Storilec v pritožbi navaja, da je od 10. 5. 2014 dalje v postopku osebnega stečaja in ker je prekršek nastal pred tem datumom smatra, da ga ni dolžan plačati.

Okrožno državno tožilstvo pa v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo 6. točko 186. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1), saj je izvršitev sankcije v konkretnem primeru zastarala 13. 4. 2015, ko sta potekli dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, izpodbijani sklep pa je bil izdan 6. 11. 2015. 3. Pritožbi nista utemeljeni.

K storilčevi pritožbi:

4. V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, ki določa, da v postopkih po drugem delu ter po 8., 9., 12., 14., 16., 17.a, 18., 20. in 22. poglavju tega zakona pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5. V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitve odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši, pri tem pa je v II. točki izreka ter v 6. točki obrazložitve kratko pojasnilo vsebino odločbe tujega prekrškovnega organa, kot izhaja iz listin, ki jih je predlogu za priznanje in izvršitev priložil pristojni prekrškovni organ Republike Avstrije. Okoliščina, da je storilec od 10. 5. 2013 dalje v postopku osebnega stečaja, na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vplivajo, saj uveden osebni stečaj zoper storilca nedvomno ni razlog za nedopustnost izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, prav tako pa glede na določbo 124. člena ZP-1 uveden osebni stečaj ne more biti razlog za prekinitev postopka o prekršku. Tudi iz določb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ne izhaja, da zoper dolžnika, ki je v osebnem stečaju, ni dovoljeno voditi postopka priznanja in izvršitve pravnomočne odločbe pristojnega organa države izdaje.(1) ZFPPIPP pa v oddelku 3.8 ureja le vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja.(2) Vendar pa teh določb v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti, saj kljub temu, da je sodišče izreklo, da se odločba prekrškovnega organa Republike Avstrije prizna in izvrši, ne gre za dovolitev izvršbe, temveč za odločanje o tem, ali se oblastnemu aktu druge države članice prizna pravna veljavnost in njene posledice v Republiki Sloveniji in se tako z II. točko izreka izpodbijanega sklepa storilcu zgolj nalaga, da je dolžan poravnati denarno sankcijo v višini 150,00 EUR, če pa tega ne bo storil, bo le ta izterjana prisilno. Šele v slednjem primeru bo lahko relevantno vprašanje vpliva začetega postopka osebnega stečaja zoper dolžnika. V fazi, ko se odloča šele o priznanju tuje odločbe prekrškovnega organa pa dejstvo uvedenega osebnega stečaja za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ni relevantna.

K pritožbi okrožnega državnega tožilstva:

6. V skladu s 6. točko 186. člena ZSKZDČEU-1 domače sodišče zavrne priznanje in ne izvrši odločbe pristojnega organa države izdaje, s katero je bila izrečena denarna sankcija, če je zastarala izvršitev denarne sankcije za dejanje, ki je kaznivo oziroma je prekršek po pravo Republike Slovenije. Prvi odstavek 44. člena ZP-1 določa, da se izrečene sankcije ne smejo začeti izvrševati, če pretečeta dve leti od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna. Vendar pa v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZP-1 zastaranje izvršitve sankcije pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku ali za izvršitev, ki meri na izvršitev sankcije. To so tista dejanja, ki so usmerjena proti končnemu cilju izvršitve denarne sankcije. Dejanje, ki meri na izvršitve sankcije, ni zgolj izdaja sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa (ali sklepa o izvršbi, s katerim se postopek izterjave začne), temveč vsako uradno procesno dejanje v postopku, izvršeno zato, da se postopek začne, nadaljuje in zaključi. tako je tudi posredovanje predloga za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa druge države članice EU pristojnemu organu države članice, ki naj jo prizna in izvrši tujo odločbo o prekršku šteti kot tisto dejanje, ki meri na izvršitev sankcije. To je namreč tudi edino dejanje, ki ga po pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe o prekršku v okviru izterjave sankcije opravi organ, pristojen za postopek o prekršku. Zato je tudi vložitev predloga za priznanje in izvršitev odločbe šteti kot dejanje tujega prekrškovnega organa, ki meri na izvršitev sankcije v smislu tretjega odstavka 44. člena ZP-1. Tako pri presoji pogojev iz 6. točke 186. člena ZSKZDČEU-1 ni pomemben datum izdaje sklepa o priznanju in izvršitvi tuje sodne odločbe, ki ga izpostavlja pritožba Okrožnega državnega tožilstva v Celju, temveč datum vložitve predloga za priznanje in izvršitve tuje odločbe pristojnega prekrškovnega organa. Ob pregledu spisovnega gradiva pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da bi relativno zastaranje izvršitve sankcije v obravnavani zadevi sicer res nastopilo 12. 4. 2015, ker je odločba prekrškovnega organa Republike Avstrije postala pravnomočna 12. 4. 2013, vendar pa je v obravnavani zadevi Okrajno sodišče v Celju predlog za priznanje in izvršitev tuje odločbe prejelo 13. 2. 2015 in tako do relativnega zastaranja izvršitve globe v obravnavani zadevi ni moglo priti, saj je relativni zastaralni rok bil pretrgan z vložitvijo predloga za priznanje in izvršitev tuje odločbe tujega prekrškovnega organa.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi storilca in Okrožnega državnega tožilstva v Celju kot neutemeljeni zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

Op. št. (1): Prvi odstavek 383. člena ZFPPIPP določa, da če v oddelku 5.11 tega zakona ni drugače določeno, se za postopek osebnega stečaja smiselno uporabljajo pravila, določena v oddelkih 5.1 do 5.10 tega zakona, drugi odstavek istega člena pa ne glede na prvi odstavek tega člena za postopek osebnega stečaja izključuje uporabo nekaterih taksativno naštetih določb od 223. člena ZFPPIPP dalje. Tudi v postopku osebnega stečaja pa je potrebno poleg pravil iz 5. poglavja uporabljati skupna pravila v postopkih zaradi insolventnosti, ki so določena v 3. poglavju ZFPPIPP.

Op. št. (2): Tako v skladu s 131. členom ZFPPIPP po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju ob upoštevanju izjem iz drugega in tretjega odstavka 131. člena ZFPPIPP, v skladu s prvim odstavkom 132. člena ZFPPIPP pa se že začeti postopki izvršbe in zavarovanja v primeru prisilne poravnave prekinejo z začetkom postopka prisilne poravnave, v primeru uvedbe stečajnega postopka pa se v skladu s tretjim odstavkom 132. člena ZFPPIPP bodisi ustavijo, bodisi prekinejo ali pa ne vplivajo na tek izvršilnega postopka.