Jedro

Dejstvo, da je tožena stranka vseskozi izražala pripravljenost, da bo odpravila vzroke zamakanja in da je v ta namen opravila nekatera sanacijska dela, izključujejo uporabo določbe o enoletnem roku za tožbo po 1. odst. 500.čl. ZOR. Opravljanje sanacijskih del pomeni konkludentno priznanje utemeljenosti reklamacije. Predvsem pa je tožena stranka ponovno, tudi z navedbami v tej pravdi, zagotavljala svojo pripravljenost, da odpravi zamakanje strehe. Izrečno izražena namera o tem pomeni - v zvezi z ugovorom tožeče stranke - samostojno podlago za uveljavljanje zahtevka na odpravo napak. Če se kljub takemu jasno izraženemu stališču, da bo napake odpravila, zdaj skuša temu izogniti z ugovorom nepravočasnosti, bi se moglo njeno ravnanje šteti za prevaro, s katero je tožnico odvrnila od takojšnje vložitve tožbe. To pa je po določbi 1. odst. 500.čl. ZOR razlog, da se ne uporabi določba o enoletnem roku za vložitev tožbe.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka odpraviti napake na vzhodnem delu ostrešja stanovanjske hiše tako, da ne bo več zamakalo. Določilo je dela, ki jih mora opraviti v ta namen. Ugotovilo je, da je tožnica kupila od tožene stranke stanovanje v Domžalah. To stanovanje pa ob dežju zamaka zaradi napak pri polaganju strešne kritine, saj je prekrivanje strešne opeke glede na naklon strehe 20č premajhno in so pločevinaste obrobe okrog strešnih oken prekratke. Gre za napake v smislu 1. odst. 479.čl. ZOR - stanovanje nima lastnosti, ki so potrebne za normalno rabo. Za te napake tožena stranka odgovarja po 1. odst. 478.čl. ZOR, tožnica pa ima pravico zahtevati odpravo napak na podlagi 1. odst. 488.čl. ZOR. Napake in način, kako jih je mogoče odpraviti, so ugotovljene na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenca L. Prav tako je ugotovljeno, da tožena stranka z dosedanjim sanacijskimi deli ni odpravila bistvenih napak, ki jih uveljavlja tožnica.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo prve stopnje. V zvezi s pritožbenim ugovorom, da tožba ni vložena pravočasno, je ugotovilo, da je tožena stranka večkrat izjavila, da je pripravljena odpraviti napake. Sporen je bil le način sanacije. Zato zavrženje tožbe zaradi nepravočasnosti ne pride v poštev. Potrdilo je tudi dejanske ugotovitve prve stopnje in se pri tem sklicevalo na izvedeniško mnenje izvedenca L. Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni obe sodbi in tožbo zavrže, podrejeno, da tožbeni zahtevek zavrne, ali pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje. Navaja, da je streha propadla zaradi nevzdrževanja in je zato po mnogo letih začelo zamakati v tožničino stanovanje. Tožnica ni pristala na sanacijo, ki bi jo tožena stranka opravila iz dobrih poslovnih namenov, ne pa zaradi obveznosti. Tožnica je zamudila z grajo in uveljavljanjem napak, zato je treba tožbo zavreči. Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila in Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3. odst. 390.čl. ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijske navedbe o tem, da je zamakanje posledica slabega vzdrževanja strehe in da je do tega prišlo šele po mnogo letih, so v popolnem nasprotju z dejanskimi ugotovitvami izpodbijane sodbe. Ugotovljeno je namreč, da je do zamakanja prišlo takoj po prodaji stanovanja, da je bilo to takoj sporočeno toženi stranki in da je vzrok zamakanja napačna izvedba krovskih in kleparskih del. Te ugotovitve so bistvene za utemeljenost tožbenega zahtevka. Sodišči in stranki sta jim posvetili vso pozornost. Ves dolgotrajni postopek je bil usmerjen v ugotavljanje prav teh dejstev. Revizijsko sodišče pa ne presoja pravilnosti dejanskih ugotovitev, ker zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dovoljen revizijski razlog (3. odst. 385.čl. ZPP).

Tudi o pravočasnosti tožbe je odločeno pravilno. Dejstvo, da je tožena stranka vseskozi izražala pripravljenost, da bo odpravila vzroke zamakanja in da je v ta namen opravila nekatera sanacijska dela, izključujejo uporabo določbe o enoletnem roku za tožbo po 1. odst. 500.čl. ZOR. Opravljanje snacijskih del pomeni konkludentno priznanje utemeljenosti reklamacije. Predvsem pa je tožena stranka ponovno, tudi z navedbami v tej pravdi, zagotavljala svojo pripravljenost, da odpravi zamakanje strehe. Izrečno izražena namera o tem pomeni - v zvezi z ugovorom tožeče stranke - samostojno podlago za uveljavljanje zahtevka na odpravo napak. Če se kljub takemu jasno izraženemu stališču, da bo napake odpravila, zdaj skuša temu izogniti z ugovorom nepravočasnosti, bi se moglo njeno ravnanje šteti za prevaro, s katero je tožnico odvrnila od takojšnje vložitve tožbe. To pa je po določbi 1. odst. 500.čl. ZOR razlog, da se ne uporabi določba o enoletnem roku za vložitev tožbe.

Uveljavljani revizijski razlog ni podan. Prav tako niso podani razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).