Jedro

Vzajemnost pri priznanju tuje sodne odločbe kot o predhodnem vprašanju sodišče upošteva samo na ugovor dolžnika, saj se vzajemnost domneva, dokler se ne določi drugače.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

2. Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo izvršilni predlog.

Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje upnik, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izvršitev; podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi upnik navaja, da je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da med Avstrijo in Slovenijo ne obstaja vzajemnost. Upnik se sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča Cp 5/2004, po katerih se obstoj vzajemnosti glede priznanja sodne odločbe domneva do dokaza o nasprotnem. Pogoj za ugotavljanje vzajemnosti glede priznanja sodne odločbe se domneva do dokaza o nasprotnem.

Pogoj za ugotavljanje vzajemnosti je namreč trditev katere izmed strank v postopku, ki pa v konkretnem primeru ne obstaja. Izpodbijani sklep tudi ne vsebuje nobenih razlogov o tem, na podlagi česar je sodišče sklepalo, da pred 1.5.2004 ni obstajala vzajemnost med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo. Da je obstajala dejanska vzajemnost izhaja iz pravnomočnih odločb I R 44/2002 Okrožnega sodišča v Ljubljani in R 25/2004 Okrožnega sodišča v Kranju. Sodišče prve stopnje se po nepotrebnem sklicuje na uredbo Sveta Evropske unije.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi šestega odstavka člena 108 Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Ur. list RS, št. 56/99; v nadaljnjem besedilu ZMZPP) lahko vsako sodišče odloča priznanje tuje sodbe kot o predhodnem vprašanju, če ni bil izdan poseben sklep, z učinkom le za ta postopek. Podobno določbo ima tudi ZIZ, ko določa med drugim, da se sme dovoliti in opraviti izvršitev tuje sodne odločbe, če izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za priznanje (1. odstavek člena 13 ZIZ). Te pogoje pa določa ZMZPP v četrtem poglavju (člen 94 do 111 ZMZPP). Med temi pogoji pa je tudi vzajemnost kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje (člen 101). Za zavrnitev predloga zaradi vzajemnosti pa ni pogoj, da med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo ni bila podpisana mednarodna pogodba o izvrševanju odločb, kot zmotno izhaja iz razlogov izpodbijane odločbe, saj se obstoj vzajemnosti domneva do dokaza o nasprotnem (3. odstavek člena 101 ZMZPP) kot pravilno opozarja v pritožbi upnik, sklicujoč se na sklep Vrhovnega sodišča Cp 5/2004, prav tako pa zadostuje dejanska vzajemnost. To pomeni, da je pogoj za ugotavljanje vzajemnosti sploh trditev katere izmed strank, da vzajemnost ne obstaja, breme dokazovanja pa na stranki, ki trdi, da ne obstaja vzajemnost. Sodišče prve stopnje po povedanem brez trditvene in pravne podlage ugotavlja, da vzajemnost ne obstaja in je bilo zaradi tega pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v nadaljnje odločanje (člen 365 točka 3 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).