Jedro

Treba je razčistiti, kaj tožnica s svojo vlogo sploh zahteva. Da se mora uporabnik javne službe na območju odloka občine vključiti v sistem zbiranja in prevoza odpadkov, določa tretji odstavek 20. člena Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov.

Izrek

Tožbi se ugodi tako, da se sklep Občine Bloke št. 35402-0005/2019-1 z dne 27. 5. 2019 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožničino vlogo za ukinitev storitve dovoza, obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov (1. točka izreka) in ugotovil, da v postopku izdaje tega sklepa ni bilo posebnih stroškov (2. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je tožnica z vlogo z dne 6. 5. 2019 zaprosila za ukinitev storitve odvoza, obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov na naslovu ..., v smislu Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2017 in 50/2017, v nadaljevanju Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka). Prvostopenjski organ je ugotovil, da je vloga pomanjkljiva, saj tožnica ni predložila dokazila o odklopu objekta od elektro omrežja, zato jo je k predložitvi navedenega dokazila pozvala. Pri tem se sklicuje na tretji odstavek 14. b člena Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka. Ker tožnica vloge ni dopolnila, je nepopolna, zaradi česar jo je upravni organ na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgel. 2. Drugostopenjski organ je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijani sklep in ugotovil, da v postopku izdaje tega sklepa ni bilo posebnih stroškov.

3. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je že v pritožbi navedla, da se odvoz odpadkov na naslovu ... nikoli ni izvajal in se tudi ne izvaja, saj to tudi tehnično ni izvedljivo, ker se zabojniki stalno prevračajo. Zato tožnica ni povzročitelj, katerega delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. Poleg tega meni, da je nezakonit in neustaven tudi odlok, saj presega področje komunalne dejavnosti in posega na področje energetike. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi, ugotovi nezakonitost določb odloka in odloči, da tožnica ni dolžna plačevati računov za komunalne storitve v Občini Bloke, ki se dejansko ne izvajajo. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka s pripadajočimi obrestmi.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba je utemeljena.

6. Z izpodbijanim sklepom je bila zavržena tožničina vloga za ukinitev storitev odvoza, obdelave in odlaganja odpadkov na naslovu ....

7. Tožnica v tožbi med drugim navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit ter da temelji na nezakonitem odloku.

8. Prvostopenjski organ je zavrgel tožničino vlogo „za ukinitev storitev odvoza, obdelave in odlaganja odpadkov“ na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP, ker naj bi bila nepopolna, tožnica pa je kljub pozivu na dopolnitev ni pravočasno dopolnila. Pri tem se je skliceval na tretji odstavek 14.b člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka in ugotovitev, da tožnica v odrejenem roku vloge ni dopolnila z dokazilom o odklopu objekta od elektro omrežja.

9. Sodišče zakonitosti izpodbijanega sklepa ne more preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.

10. Kot rečeno, se je prvostopenjski organ pri utemeljevanju, zakaj je tožničina vloga nepopolna, skliceval na tretji odstavek 14.b člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka. Navedena določba pa ne določa, kaj vse mora vsebovati vloga „za ukinitev storitev odvoza, obdelave in odlaganja odpadkov“, da se šteje za popolna, še manj, da mora vsebovati tudi dokazilo o odklopu objekta od elektro omrežja, ampak določa najmanjše velikosti zabojnikov za gospodinjstva glede na število oseb, pri čemer je določen 120 litrski zabojnik med drugim za počitniške stavbe, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev in imajo komunalne priključke (vodovod, elektro, kanalizacija). Zato ni jasno, na kateri pravni podlagi je bila tožničina vloga nepopolna.

11. Predvsem pa je treba tudi razčistiti, kaj tožnica s svojo vlogo sploh zahteva. Da se mora uporabnik javne službe na območju odloka občine vključiti v sistem zbiranja in prevoza odpadkov, določa tretji odstavek 20. člena Odloka. Kdo je uporabnik, določa prvi odstavek iste določbe. Med drugim je po navedeni določbi uporabnik fizična oseba, ki na območju Občine Bloke povzroča komunalne odpadke s tem, da je lastnik počitniške hiše (druga alineja prvega odstavka 20. člena). Po tretjem odstavku navedene določbe je uporabnik vpisan v evidenco uporabnikov, ki jo vodi izvajalec javne službe, pri čemer ima uporabnik pravico vpogleda v svoje podatke v evidenci uporabnikov. Sklepati je, da se tožnica ne strinja s svojim vpisom kot uporabnice v evidenco uporabnikov. Vendar pa iz izpodbijane odločbe to ne izhaja, niti ne, da je tožnica v tako evidenco vpisana.

12. Zato mora organ v ponovnem postopku najprej preveriti, kaj tožnica s svojo vlogo sploh zahteva, ali se ne strinja z morebitnim vpisom v evidenco uporabnikov, ali pa zgolj z obračunom storitev. Če se ne strinja z morebitnim vpisom v evidenco uporabnikov, mora predlagati drugačen vpis, če pa se ne strinja z obračunom storitev, pa mu mora ugovarjati in to ni stvar upravnega postopka.

13. Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka ugotovljeno kršitev odpraviti. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Tožnica stroškov ni priglasila, plačana sodna taksa za postopek v višini 148 EUR pa ji bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).