Jedro

V zvezi z naknadno vloženim podrejenim tožbenim zahtevkom tožnik ni navedel vrednosti spornega predmeta, zato revizija v zvezi s tem zahtevkom ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov primarni tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine za pridobitev lastninske pravice na podlagi ustne pogodbe s pokojnim F. Č. Ugodilo pa je podrejenemu tožbenemu zahtevku, da je tožnik s priposestvovanjem pridobil lastninsko pravico na stanovanju v stanovanjski hiši v Kranju.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožencev in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsodilnem delu.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodb sodišč druge in prve stopnje tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, podrejeno pa, da se obe sodbi razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS št. 26/99) je bila revizija vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Tožnik je proti toženi stranki uveljavljal dva zahtevka, ki imata različno dejansko in pravno podlago. Najprej je vložil tožbo za izstavitev zemljiškoknjižne listine in se skliceval na pogodbo o pridobitvi lastninske pravice na stanovanju v Kranju s pravnim prednikom tožencev. Naknadno je tožnik vložil še podrejeni tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na stanovanju na podlagi priposestvovanja.

Pravica do revizije je v premoženjskih sporih odvisna od vrednosti glavnega zahtevka, če pa stranka zoper toženo stranko uveljavlja več tožbenih zahtevkov, ki imajo različno pravno in dejansko podlago, je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. V obravnavanem primeru je tožnik v tožbi, ko je uveljavljal samo primarni tožbeni zahtevek, navedel vrednost spornega predmeta 2.500.000 SIT (sedaj 10.432,32 EUR). V zvezi z naknadno vloženim podrejenim tožbenim zahtevkom tožnik vrednosti spornega predmeta ni navedel. Tudi tožena stranka ni pred pričetkom obravnavanja podrejenega tožbenega zahtevka zahtevala, da tožeča stranka navede vrednost spornega predmeta tudi za podrejeni zahtevek oziroma da sodišče samo odloči o vrednosti tega zahtevka (tretji odstavek 44. člena ZPP). Tako do konca pravdnega postopka vrednost spornega predmeta za podrejeni tožbeni zahtevek ni bila določena. To pa pomeni, da revizija v zvezi s tem zahtevkom ni dovoljena. Ker sta toženca vložila revizijo izključno glede podrejenega tožbenega zahtevka, je revizijsko sodišče njuno nedovoljeno revizijo zavrglo (377. člen ZPP).