24. 3. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Anice Dragice Špelič in Emila Glaviča, obeh iz Žužemberka, na seji dne 24. marca 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno 6.4 točke 3. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za območje Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 64/03), se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica Anica Dragica Špelič izpodbija Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za območje Občine Žužemberk (v nadaljevanju Odlok), kolikor v 6.4 točki 3. člena načrtuje obrtno industrijsko cono Sejmišče. To območje naj bi bilo blizu njenega doma in je tudi na njem dedovala lastninski delež na zemljiščih, ki bi ga izgubila, saj je Odlok pravna podlaga za pridobivanje zemljišč za gradnje. Navaja, da je Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani leta 1995 izdelal študijo "Ranljivost okolja v Novomeški občini" (v nadaljevanju Študija), iz katere izhaja, da je Suha krajina na levem bregu reke Krke močno zakrasela in da je to območje z vidika voda ranljivo, zaradi česar je tako na njem najstrožji režim varovanja, da so dodatne obremenitve izključene. Obrtno industrijska cona Sejmišče naj bi bila prav na tem območju, na katerem je tudi pet studencev, ki tečejo v reko Krko. Odlok naj v izpodbijanem delu ne bi upošteval strokovnih dognanj te študije, čeprav bi ta morala biti strokovna podlaga za njegovo pripravo, zato je v neskladju z 51. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/92 in nasl. – v nadaljevanju ZVO) in s 7. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – v nadaljevanju ZUreP-1). Reka Krka naj bi bila na podlagi 4. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99 in nasl. – v nadaljevanju ZON) naravna vrednota, ki jo je treba po 7. in 8. členu ZON varovati. Izpodbijani del Odloka naj bi jo v neskladju s citiranimi določbami ZON ogrožal, kar med drugim izhaja iz študije, izdelane ob razlitju kurilnega olja v tovarni "Keko", in iz študije o morfoloških značilnostih lehnjaka na reki Krki. Z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 38/92 – v nadaljevanju Odlok o varstvu) naj bi bila reka Krka zavarovana kot naravni spomenik. Po Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 – v nadaljevanju ZV-1) naj bi bile vode naravno javno dobro, zato pri varstvu te reke ne sme prevladati lokalni interes. Pobudnica meni, da Odlok v izpodbijanem delu tudi ne upošteva Nacionalnega programa varstva okolja (Uradni list RS, št. 83/99 – v nadaljevanju NPVO), "Agende 21" in primeroma naštetih predpisov Evropske unije o varovanju voda. Del spornega območja naj bi bil na najboljših kmetijskih zemljiščih (na 1.77 hektara). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj bi Občino opozorilo, da ni dovolj proučila primernejših možnosti za načrtovanje sporne cone in da ni izdelala analize njenega načrtovanja za kmetijstvo, zato je izpodbijani del Odloka v neskladju s 6. členom ZUreP-1. Občina naj bi sicer kasneje pridobila mnenji tega ministrstva (dne 20. 6. 2002 in dne 13. 3. 2003), da je sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč usklajena s predpisi o njihovem varstvu. Vendar je na podlagi 185. člena ZUreP-1 prenehal veljati 8. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96 in nasl. – v nadaljevanju ZKZ), zato se mnenji ne moreta upoštevati.

2.Sporna cona je tudi v neposredni bližini doma pobudnika Emila Glaviča, ki v dopolnitvi pobude dodaja, da je bila obrtno industrijska cona prvotno na območju peskokopa Žužemberk in da je bilo območje Sejmišča takrat namenjeno le industrijski coni. Kasneje naj bi coni združili na območju Sejmišča in je zato industrija na spornem območju izgubila del prostora. Meni, da je Občina v postopku priprave Odloka pridobila pozitivno mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave leta 2002, vendar to mnenje ni pravo, saj se nanaša na prostorske ureditvene pogoje za vas Prapreče in ne na Odlok. Ta zavod naj bi k osnutku Odloka izdal opozorilno mnenje dne 22. 1. 2000. Iz kartografske priloge IV.a Odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 11/99 – v nadaljevanju OdlPSDP) naj bi izhajalo, da je sporno območje predvideno kot krajinski park, zato je izpodbijani del Odloka v neskladju s kartografsko prilogo tega akta. Odlok naj bi bil v neskladju tudi z določbami 6., 7. in 40. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in nasl. – v nadaljevanju ZVKD), saj strokovne zasnove za varstvo te dediščine izhajajo iz Odloka o varstvu, vendar jih izpodbijani del Odloka ne upošteva, ker je sporna cona na varovanem območju narodnoosvobodilnih bojev in v neposredni bližini spomenika padlim (kostnica z okoli 1200 pokopanimi).

3.Občina odgovarja, da je začela postopek priprave in sprejemanja Odloka po določbah Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju ZUreP) in ga je po 171. členu ZUreP-1 nadaljevala in končala po določbah ZUreP-1. Na podlagi programa priprave naj bi izdelala strokovne podlage za njegovo pripravo. Po usklajevanju je k osnutku tega akta pridobila pozitivna mnenja vseh nosilcev urejanja prostora, ki so predvidena v veljavnih predpisih, in sklep Vlade o njegovi usklajenosti z obveznimi izhodišči državnega plana. V postopku priprave Odloka naj bi upoštevala tudi Študijo, saj iz nje ne izhaja, da gradnje na spornem območju sploh niso dovoljene. Ta akt naj bi le nalagal načrtovalcem, da ga upoštevajo pri pripravi zazidalnega načrta za to območje.

B.

4.Pobudnica neutemeljeno meni, da je Odlok pravna podlaga za pridobivanje zemljišč za gradnje in da bo zato na njih izgubila lastninski delež. Odlok je namreč prostorski plan, s katerim se načrtuje namen rabe zemljišč. Na njegovi podlagi še ni načrtovane nobene gradnje na območju, kot je obrtno industrijska cona Sejmišče, saj se te načrtujejo šele z izvedbenimi prostorskimi akti.

5.Izpodbijanemu delu Odloka pobudnica očita, da je v neskladju z 51. členom ZVO in s 7. členom ZUreP-1, ker ne upošteva strokovnih dognanj Študije, saj naj bi iz nje izhajalo, da so na spornem območju izključene dodatne obremenitve okolja. Pri tem je bilo treba po 51. členu ZVO, ki je veljal v času priprave in sprejemanja Odloka, pri planiranju posegov v okolje izhajati iz študije ranljivosti okolja. Na takšno študijo se v obravnavanem primeru sklicuje pobudnica. Vendar prepoved dodatnih obremenitev okolja na območju, ki je predmet urejanja Študije, ne pomeni tudi, da na tem območju sploh ni dovoljeno načrtovati posegov v prostor. Ti se lahko načrtujejo, vendar pod pogojem, da se v izvedbenem prostorskem aktu določijo ukrepi, s katerimi se bo zagotovila izključitev dodatnih obremenitev okolja na tem območju. Ker iz navedb Občine izhaja, da bo z ukrepi, določenimi z zazidalnim načrtom, preprečila dodatno obremenjevanje okolja na spornem območju, je očitek pobudnice, da je že Odlok v izpodbijanem delu v neskladju z 51. členom ZVO in s 7. členom ZUreP-1, neutemeljen.

6.Pobudnica neutemeljeno očita, da Odlok v izpodbijanem delu ne upošteva varstvenega režima za reko Krko in da je zato v neskladju s splošnimi določbami 4., 7. in 8. člena ZON in z Odlokom o varstvu. Iz dokumentacije namreč izhaja, da je pristojna enota Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave izdelala za Občino Žužemberk naravovarstvene smernice in je v postopku priprave Odloka določila tudi pogoje in usmeritve za varstvo narave, ki jih je Občina pri pripravi osnutka Odloka upoštevala. Po usklajevanju je namreč pridobila njegovo strokovno mnenje, da so s stališča varstva narave predlagane spremembe planskega akta sprejemljive in usklajene z obveznimi republiškimi izhodišči, po katerih je prav reka Krka naravni spomenik in območje "Zgornje Krke" krajinski park. Iz tega mnenja tudi izhaja, da so v izpodbijanem aktu upoštevana vsa obvezna občinska izhodišča ter druga območja in objekti naravnih vrednot. Ni dvoma, da je bilo to strokovno mnenje izdano za osnutek Odloka in ne za prostorske ureditvene pogoje. Zato je neutemeljen očitek pobudnika, da to mnenje ni pravo in tudi ne, da Odlok v izpodbijanem delu ne upošteva predvidenega krajinskega parka "Zgornja Krka" in da je zato v neskladju s kartografsko prilogo OdlPSDP. Pri pripravi Odloka je Občina sodelovala s pristojnimi strokovnimi službami (takrat veljavni 97. člen ZON) ter upoštevala njihove pogoje in usmeritve. Zato je neutemeljeno splošno zatrjevanje pobudnice, da je v postopku prevladal lokalni interes, ki ne upošteva, da so vode po ZV naravno javno dobro. Pobudnica zatrjuje, da iz nekaterih študij, ki jih navaja, izhaja, da sporno območje ogroža reko Krko, vendar gre pri tem lahko le za strokovna in ne pravna vprašanja, zato zanje Ustavno sodišče ni pristojno.

7.Pobudnica ni navedla razlogov, zaradi katerih naj bi bil izpodbijani del Odloka v neskladju z NPVO in mednarodnimi pravnimi akti, ki jih primeroma našteva, zato tega očitka Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

8.Postopek priprave in sprejemanja Odloka se je leta 1999 začel po določbah ZUreP in Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 in nasl. – v ZPUP), ki so na podlagi 179. člena ZUreP-1 prenehale veljati dne 1. 1. 2003. Takrat je po 185. členu ZUreP-1 prenehal veljati tudi 8. člen ZKZ, ki je taksativno našteval dopustne posege na najboljša kmetijska zemljišča, ker je njihovo varstvo smiselno enako uredil 6. člen ZUreP-1. Začeti postopek sprememb in dopolnitev izpodbijanega akta se je po tretjem odstavku 171. člena ZUreP-1 nadaljeval in končal po določbah ZUreP-1. Po že navedenem je bila njegova vsebina predmet usklajevanj navzkrižnih interesov v prostoru. V to usklajevanje je Občina vključila tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po usklajevanju je zato dne 20. 6. 2002 pridobila njegovo mnenje, da so ob upoštevanju določenih pogojev in omejitev izjemni posegi na območju sporne cone usklajeni s predpisi o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem njihove namembnosti in z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin državnega plana. Zato je neutemeljen očitek pobudnice, da je izpodbijani del Odloka v neskladju s 6. členom ZUreP-1, ker naj bi to ministrstvo Občino na začetku usklajevanja opozorilo, da ni dovolj proučila primernejših možnosti za načrtovanje sporne cone in da ni izdelala analize njenega načrtovanja za kmetijstvo. Po dodatnih utemeljitvah, ki jih je Občina naknadno poslala temu ministrstvu, je pridobila še njegovo smiselno enako mnenje tudi dne 13. 3. 2003, torej po uveljavitvi 6. člena ZUreP-1, na katerega se zato pobudnica neutemeljeno sklicuje.

9.V postopku priprave Odloka je Občina sodelovala tudi z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. V tem postopku je pridobila njegovo dopolnjeno kulturnovarstveno mnenje z dne 7. 2. 2003 (drugi odstavek 43. člena ZVKD), iz katerega sledi, da obrtno industrijska cona Sejmišče sicer poseže v robni del območja enote kulturne dediščine Žužemberk – Območje bojev med NOB (EŠD 8676). Vendar iz tega mnenja izhaja tudi, da gre za poseg v robni del sicer večjega območja, ki je urbanistično upravičen, zato je sporna sprememba namembnosti v prostorskem planu sprejemljiva pod pogojem vključevanja pristojne kulturnovarstvene službe v postopek priprave prostorskega izvedbenega akta. Splošen očitek pobudnika, da je izpodbijani del Odloka v neskladju z določbama 6. in 8. člena ZVKD, ki opredeljujeta varstvene skupine spomenikov in pristojnosti države na področju varstva kulturne dediščine, je zato neutemeljen. Iz enakih razlogov je neutemeljeno njegovo mnenje, da je ta del Odloka v neskladju s 40. členom ZVKD, po katerem se zahteva presoja vplivov načrtovanih sprememb v prostoru na nepremično kulturno dediščino, saj je bila takšna presoja v obravnavanem postopku zagotovljena.

10.Iz zgoraj navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj