Jedro

Tožnik je v bivalnem prostoru pil pivo, s čimer je kršil hišni red, ki prepoveduje vnašanje in uživanje alkohola v bivalno namestitvenih prostorih, kar je težja kršitev vojaške discipline, ki jo ZObr v 6. točki četrtega odstavka 57. člena opredeljuje kot odklonitev, neizvršitev ali nepopolno izvršitev sprejetega akta vodenja ali poveljevanja, za katera je bila tožniku utemeljeno izrečena denarna kazen v višini 5% mesečne plače.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se kot nezakoniti razveljavita odločba RS, MORS, ... ŠT. … z dne 10. 2. 2010, s katero je bil tožnik spoznan za odgovornega za težjo kršitev vojaške discipline po 6. točki četrtega odstavka 57. člena Zakona o obrambi in mu je bil izrečen disciplinski ukrep denarne kazni v višini 5 % plače za polni delovni čas, izplačane za mesec januar 2010, in odločba RS, MORS, ..., št. ... z dne 11. 5. 2010, o zavrnitvi ugovora in potrditvi odločbe o disciplinski odgovornosti. Tožniku je naložilo, da toženi stranki povrne stroške postopka v znesku 90,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku 15-dnevnega izpolnitvenega roka do plačila.

Zoper navedeno sodbo se pravočasno pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po določilih 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka. Navaja, da je sodišče pri svoji odločitvi zanemarilo, da se hišni red ni dosledno spoštoval, saj so ga zavestno kršili tožniku nadrejeni delavci in ostali udeleženci na misiji. Iz izpovedbe A.A. izhaja, da se je alkohol, ki so ga vojaki na misiji kupili z namenom, da ga odnesejo domov, hranil v njegovi sobi. Tudi A.B. je povedal, da bi bilo bolje, če alkohola, ki so ga pripadniki vojske kupili, ne bi hranil v svojem prostoru, in bi bilo primerneje, da bi se ga hranilo v nekem drugem zaprtem prostoru. A.C. je pojasnil, da so imeli navodila, da alkohol v sobi lahko hranijo, ne smejo pa ga uživati. Več kot očitno je, da je šlo za različno tolmačenje in izvajanje hišnega reda. Tožnik, A.C. in A.D. so zanikali, da bi v nastanitvenih prostorih uživali alkohol. Po drugi strani pa A.A. in A.B. nista z gotovostjo preverila, ali je bila pločevinka polna, nesporno pa je bilo ugotovljeno, da nihče ni videl tožnika piti. Tožnik ni bil seznanjen z novim hišnim redom, saj je le-ta stopil v veljavo po njegovem odhodu na misijo. Izjava A.C. o odklonitvi predložitve hišnega reda v disciplinskem postopku, ki se je vodil zoper njega, pa vzbuja dvom, da je bil veljavni hišni red pravilno objavljen in dostopen pripadnikom. Tožnik opozarja, da mu je nadrejeni A.B. grozil s predčasnim odhodom iz misije, te grožnje pa je tudi uresničil, saj ga je imel na svoji „shit listi“. Iz tega razloga je tudi napisal zase obremenilno izjavo. Negativen pa je bil odnos A.B. do tožnika tudi po obravnavanem dogodku. Očitana kršitev se tožniku zgolj zatrjuje, ni pa z gotovostjo dokazana. Različne in nasprotujoče si izjave prič vzbujajo najmanj resen dvom, da je tožnik storil očitano kršitev. Sodišče ni obrazložilo, zakaj je verjelo le pričam, ki so naklonjene toženi stranki, ne pa izjavam ostalih prič, ki so izpovedovale v korist tožnika, zato sodba o tem nima ustreznih razlogov. Uveljavlja povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 do 45/2008) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Z navedbo, da sodba nima razlogov, zaradi katerih je verjelo izpovedim posameznih prič, ki so naklonjeni toženi stranki, ne pa pričam, ki so izpovedovale v njegovo korist, tožnik smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa to formalno zatrjevano kršitev utemeljuje predvsem s podajanjem svojega videnja dokazne ocene. Sodba sodišča prve stopnje v tem pogledu ni formalno pomanjkljiva, saj ima razloge o odločilnih dejstvih in jo je mogoče preizkusiti, iz obrazložitve pa jasno izhajajo razlogi za zavrnitev tožbenega zahtevka. Razlogi izpodbijane sodbe kažejo, da je prvostopenjsko sodišče preizkus pravilnosti ugotovitve vseh odločilnih dejstev korektno opravilo in se opredelilo do vseh očitkov tožnika, ki jih je izpostavil v tožbi. Pri tem pritožbeno sodišče poudarja, da je dokazna ocena v prvi vrsti pridržana sodišču prve stopnje, ki se lahko o verodostojnosti posameznih dokazov prepriča tudi z neposrednim vtisom. Zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka zato ni podana.

Tožnik v pritožbi neutemeljeno opozarja, da naj bi sodišče pri svoji odločitvi zanemarilo, da se hišni red ni dosledno spoštoval, saj so ga zavestno kršili tožniku nadrejeni delavci kot tudi ostali udeleženci na misiji. Za odločitev v predmetnem delovnem sporu, v katerem se individualno ugotavlja disciplinska odgovornost tožnika kot vojaške osebe, ni pomembno, ali so vojaško disciplino in hišni red kršili ostali udeleženci na misiji. Na tožnikovo odgovornost za očitano kršitev po šesti točki četrtega odstavka 57. člena Zakona o obrambi (Ur. l. RS, št. 82/1994 in nadaljnji; ZObr) torej ne morejo vplivati zatrjevane kršitve delovne discipline s strani nadrejenih. Iz tega razloga je neutemeljeno sklicevanje tožnika na več kot očitno tolmačenje in izvajanje hišnega reda.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da tožnik pred odhodom na misijo ni bil seznanjen s hišnim redom z dne 12. 11. 2009, ker naj bi bil ta sprejet in je stopil v veljavo šele po odhodu tožnika na misijo. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da ni pomembno, s katerim hišnim redom so bili pripadniki seznanjeni. Hišna reda z dne 31. 8. 2009 (B11) in z dne 12. 11. 2009 (B1) glede alkohola določata enako, in sicer, da je prepovedan vnos alkoholnih pijač ter konzumiranje le-teh v bivalnih prostorih, pred njimi ali hodnikih, sanitarijah oziroma ostalih bivalno namestitvenih prostorih. Sodišče je po izvedbi dokazov pravilno ugotovilo, da so bili pripadniki vojske pred odhodom na misijo seznanjeni z navedeno prepovedjo, hišni red pa je bil tudi objavljen tako, da je bil izobešen na oglasni deski. Tega zaključka tožnik, ki je v disciplinskem postopku navedel, da je seznanjen s hišnim redom, s sklicevanjem na disciplinski postopek zoper A.C.. ki ni bil v tožnikovi enoti, oziroma na njegovo izjavo, da je hišna reda na naroku prvič videl, ni uspel omajati.

Tožnik nadalje graja zaključek sodišča prve stopnje, ki vsega, kar je nadrejeni A.B. tožniku rekel, ni štelo za grožnjo oziroma prisilo, zaradi katere je tožnik v izjavi (B9) potrdil, da je pil pivo iz pločevinke. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje je A.B. v disciplinskem postopku potrdil, da je tožniku rekel, da se obravnavani dogodek lahko pozna na službeni oceni za leto 2010 in da to lahko vpliva na podaljšanje pogodbe ter da je tožnik na njegovi „shit listi“. Vendar pa takšno prigovarjanje (nagovarjanje) A.B. ni pravno relevantno dejstvo za presojo svobodne volje tožnika in s tem za presojo veljavnosti predložene izjave. Ne gre za razlog, ki bi pomenil nedopustno grožnjo, zaradi česar je priložena listina pravno upošteven dokaz v tem sporu.

Po oceni izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je tožnik v bivalnem prostoru pil pivo ....A.B. in A.A. tožnika sicer nista videla, ko je pil, skladno pa sta izpovedala, da sta videla, da je imel pločevinko v rokah, kar je potrdil tudi A.C., ko je za tožnika povedal, da je prinesel s sabo pločevinko. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je izkustveno, da nekdo drži pločevinko v roki zato, da vsebino popije, kar je potrdil tudi tožnik v svoji izjavi. Nasprotne tožnikove pritožbene navedbe so zato neutemeljene.

Z opisanim ravnanjem je tožnik kršil določbo osme alineje točke 1 c hišnega reda, ki prepoveduje vnašanje in uživanje alkohola v bivalno namestitvenih prostorih. Gre za težjo kršitev vojaške discipline, ki jo ZObr v 6. točki četrtega odstavka 57. člena opredeljuje kot odklonitev, neizvršitev ali nepopolno izvršitev sprejetega akta vodenja ali poveljevanja, za katero je bila tožniku izrečena denarna kazen v višini 5% mesečne plače za mesec januar, v skladu s šestim odstavkom 58. člena ZObr. Izpodbijani odločbi tožene stranke sta pravilni in zakoniti, zaradi česar je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikov zahtevek.

Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožnika zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.