Jedro

Pritožba določno ne izpodbija podrobno obrazloženih ugotovitev in argumentov sodišča prve stopnje v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo navedbe tožnice, da ji je izbris iz registra stalnega prebivalstva povzročil številne nevšečnosti, težave in obremenitve, ki so vzrok za njene duševne bolečine in strah. Pri uveljavljanju zmotne ugotovitve dejanskega stanja bi morala tožnica v pritožbi ne le navesti dejstvo, ki naj bi bilo zmotno ugotovljeno, ampak tudi obrazložiti, zakaj naj bi bilo zmotno ugotovljeno. Brez opredelitve vzroka napačne ugotovitve določenega pravno pomembnega dejstva, ni pritožbenega preizkusa pravilnosti dejanskega stanja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v II. in III. tč. izreka) potrdi.

II.Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožnici 4.050,00 EUR v petih obrokih in sicer: prvi obrok v znesku 1.000,00 EUR v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe, drugi obrok v znesku 762,50 EUR v roku enega leta po zapadlosti prvega obroka, tretji obrok v znesku 762,50 EUR v roku enega leta po zapadlosti drugega obroka, četrti obrok v znesku 762,50 EUR v roku enega leta po zapadlosti tretjega obroka, peti obrok v znesku 762,50 EUR v roku enega leta po zapadlosti četrtega obroka, v primeru zamude s plačilom posameznega obroka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega obroka dalje do plačila, ki prenehajo teči, ko dosežejo glavnico v znesku 5.050,00 EUR (I), da se zavrne, kar je tožnica zahtevala več ali drugače (II), da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške postopka (III).

Povzetek pritožbenih navedb

2.Tožnica v pritožbi navaja, da vlaga pritožbo zoper II. in III tč. izreka sodbe sodišča prve stopnje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve pravil postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3.Tožnica je v navedbah dala obširne opise negativnih posledic njenega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, čemur bi lahko sodišče v sodbi bolj sledilo. Zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva je imela tožnica kontinuirane duševne bolečine, ki so bile zelo intenzivne.

4.Tožnica je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva za obdobje devetindevetdesetih mesecev. Pri odmeri odškodnine je treba upoštevati tožničino mladost v času izbrisa, da se ni mogla izobraževati ob delu, da je imela težave pri zaposlitvi in posledično, da je bila ves čas izbrisa eksistenčno ogrožena. V tem času ni imela zagotovljene redne zaposlitve, ni imela možnosti napredovanja na delovnem mestu in je bila v stalni negotovosti za preživetje.

5.Zaradi izbrisa je imela tožnica težave pri zasnovi družine in v zakonski zvezi, pri reševanju stanovanjskega vprašanja, pri uresničevanju življenjskih aktivnosti, ker je bila v negotovosti in strahu, ali bo lahko živela in rodila otroke v Republiki Sloveniji, kako bo z njenim izgonom iz Republike Slovenije in posledično, ali jo bodo ločili od moža in otrok. Tožnica je zelo duševno trpela in je imela strah, ker je njena zakonska zveza razpadla, predvsem zaradi intenzivnih negativnih posledic zaradi izbrisa. Zaradi posledic izbrisa tožnica tudi ni bila v zakonski zvezi enakopravna s svojim možem in je bila iz tega razloga možu podrejena in od njega odvisna.

6.V času nosečnosti in materinstva je bila tožnica v hudem strahu in je imela hude duševne bolečine, ker ni vedela, kako bo lahko udeležena v zdravstvenem sistemu, tako v času pred nosečnostjo, v času nosečnosti, kakor tudi ob porodu in izvajanju materinstva. Tožnico je skrbelo in jo je bilo strah, ker ni mogla v polnem obsegu izvrševati roditeljske pravice, vse zaradi negativnih posledic izbrisa.

7.Zaradi izbrisa je bila tožnica izključena iz družbe, ni se udeleževala prireditev in dogajanj. Ves čas je bila doma ali na delu in je živela po načelu služba - dom. Tožnica si zato ni mogla ustvariti socialnega okolja, zato je intenzivno trpela.

8.Tožnica je živela skromno, da je lahko ohranila svojo eksistenco v času trajanja izbrisa in da je vodila gospodinjstvo, zato je bila velikokrat obupana, se je jokala in jo je bilo strah revščine in izgona iz Republike Slovenije. Tožnica je bila v času izbrisa zelo žalostna in depresivna, ker ni imela možnosti, da si uredi stalno bivališče. Vse te negativne posledice so se odražale na njenem razpoloženju. V tistem času je bila nespečna, razdražljiva, depresivna, melanholična, hkrati pa tudi velikokrat pretirano optimistična, evforična, pri čemer so se omenjena razpoloženjska stanja izmenjavala, zaradi česar je tožnica trpela in je imela strah.

Odgovor na pritožbo

9.Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev ter zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

Glede utemeljenosti pritožbe

10.Pritožba ni utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

11.Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

12.Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno je tudi uporabilo materialno pravo.

13.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožnica izbrisana iz registra stalnega prebivalstva v obdobju od 26. 2. 1992 do 31. 5. 2020, torej v trajanju devetindevetdesetih mesecev, da je prišla v Republiko Slovenijo iz ekonomskih razlogov, ker ji njena družina ni mogla zagotoviti šolanja in tudi ne preživljanja, da ima tožnica osnovnošolsko izobrazbo, da izbris ni onemogočil tožnici izobraževanja, da je bilo ugodeno vsem njenim prošnjam za izdajo izdajo prihodno/odhodnih vizumov, da je ves čas izbrisa živela v Republiki Sloveniji, da je bila tožnica pri pridobivanju dovoljenj za začasno prebivanje na različnih naslovih uspešna in je sama izbirala naslov bivališča, da je bila po osamosvojitvi Republike Slovenije zaposlena na podlagi začasnih delovnih dovoljenj, da je bila na UKC A. zaposlena od 11. 9. 1989 do 2. 9. 1993 na podlagi delovnih dovoljenj za določen čas, da izbris ni bil razlog, zaradi katerega je tožnici prenehalo delovno razmerje, da izbris tožnici ni onemogočal, da bi se redno zaposlila in da tožnica ni iskala redne zaposlitve v času izbrisa, da je tožnici prenehalo delovno razmerje, ko je bila prvič na porodniškem dopustu, da je prvega otroka rodila 1993 in drugega 1995, da se je tožnica ponovno zaposlila šele po pridobitvi državljanstva, ponovno kot bolniška strežnica, da je od leta 1996 do 2000 proti plačilu opravljala na črno različna fizična in priložnostna dela (gospodinjska dela in opravila na vrtovih), da je bila od 3. 9. 1993 do 17. 12. 1993 in od 6. 9. 1994 do 18. 11. 1994 prijavljena na Zavodu za zaposlovanje in je prejemala nadomestilo, da je v obdobju od 1. 4. 1994 do 5. 9. 1994 od CSD prejemala nadomestilo, da se je v obdobju izbrisa zelo redko vračala v Bosno in Hercegovino (BiH), da nikoli ni bila v BIH na obisku pri svojih starših/sorodnikih, ko je bila v BiH vojna, kasneje in tudi sedaj pa ji tega ne dopuščajo finančne razmere, da izbris ni bil razlog, zaradi katerega tožnica ni odhajala v BiH, da pri prečkanju meje ni imela nobenih težav in pristojni organi (policija) niso nikoli grozili tožnici z izgonom, da je leta 1996 pridobila potni list BiH, da tožnica ni imela težav pri pridobitvi državljanstva Republike Slovenije zaradi izbrisa, da se je leta 1993 preselila k partnerju B. B., s katerim sta se leta 1996 poročila, da zaradi izbrisa ni trpelo njeno družinsko življenje in partnerska zveza ter da izbris ni bil razlog za razpad družinske skupnosti in za družinske težave in da je o vsem odločal tožničin mož in da izbris ni bil razlog za finančne težave, ki jih je imela družina, da zaradi izbrisa ni bilo težav pri vpisu otrok v vrtec in šolo, da tožnica ni dokazala, da bi imela težave pri zdravstvenem zavarovanju in pri zdravstvenih storitvah, da (tudi) iz izpovedi tožnice ne izhaja, da si zaradi izbrisa ni mogla ustvariti socialnega okolja, da zaradi izbrisa tožnica ni imela posebnih zdravstvenih težav, zaradi katerih bi se ji zdravje okvarilo in bi potrebovala zdravljenje, da je izvedenec tožničine psihične težave in zdravstvene težave v obdobju izbrisa opredelil kot blago obliko prilagoditvene motnje, ki je bila povezana s spremembo posameznih življenjskih okoliščin, ki jih je povzročil izbris, da se je bila tožnica sposobna soočiti s problematiko, ki je bila povezana z izbrisom in urejevati vsakodnevne probleme in jih sproti razreševati. Sodišče prve stopnje je v 99. tč. sodbe strnjeno pojasnilo, katera dejstva, ki jih je zatrjevala tožnica, niso bila dokazana in na podlagi katerih dejstev je tožnica upravičena do denarne odškodnine.

14.Pritožba določno ne izpodbija podrobno obrazloženih ugotovitev in argumentov sodišča prve stopnje v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo navedbe tožnice, da ji je izbris iz registra stalnega prebivalstva povzročil številne nevšečnosti, težave in obremenitve, ki so vzrok za njene duševne bolečine in strah. Pri uveljavljanju zmotne ugotovitve dejanskega stanja bi morala tožnica v pritožbi ne le navesti dejstvo, ki naj bi bilo zmotno ugotovljeno, ampak tudi obrazložiti, zakaj naj bi bilo zmotno ugotovljeno. Brez opredelitve vzroka napačne ugotovitve določenega pravno pomembnega dejstva, ni pritožbenega preizkusa pravilnosti dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče se zato podrobneje ne opredeljuje do pritožbenih navedb, s katerimi tožnica (zgolj) povzema navedbe, ki jih je dala pred sodišče prve stopnje, da je izbris iz registra stalnega prebivalstva razlog: da ji je prenehalo delovno razmerje, da se ni mogla zaposliti, da je bila v finančni stiski, da ni mogla obiskati sorodnikov v BiH, da je bila socialno izolirana, da je razpadla družinska skupnost/zakonska zveza, da je bila v podrejenem položaju v razmerju do svojega takratnega zakonskega partnerja, da je bila v stiski glede nosečnosti in bivanja v RS ter glede zdravstvenega varstva, da je imela težave pri vpisu otrok v vrtec in šolo in da je imela hude duševne bolečine in strah.

15.Pritožbeno sodišče sprejema razloge sodišča prve stopnje, ki temeljijo na izvedenskem mnenju, da je tožnica v obdobju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva zaradi izbrisa in z njim povezanim spremenjenim načinom življenja kot zdravstveno težavo utrpela blago obliko prilagoditvene motnje in da zaradi nje ni potrebovala zdravstvene obravnave in ne zdravljenja, da je blaga oblika prilagoditvene motnje izzvenela še v obdobju izbrisa tožnice iz registra stalnega prebivalstva in da zdravstveno stanje tožnice ni trajno poslabšano. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da se je tožnici zaradi izbrisa na slabše spremenilo življenje, da se je morala prilagoditi ter reševati probleme, ki so ji nastali v posledici izbrisa, kar je podrobno obrazložilo in pravilno ocenilo, da je imela tožnica zaradi izbrisa blage duševne bolečine, ki so trajale celotno obdobje izbrisa, s tem, da je tožnica strah prestajala le v intenzivnosti zaskrbljenosti. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je imela tožnica zelo hude duševne bolečine, ker tega ne potrjuje izvedensko mnenje, kakor tudi ne drugi dokazi.

16.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru obstajajo posebne okoliščine, ki niso enake kot pri ostalih izbrisanih osebah, zato je sodišče prve stopnje tožnici utemeljeno priznalo višjo odškodnino od tiste, ki je bila določena v upravnem postopku, s tem, da je priznana višina škode primerna glede na okoliščine konkretnega primera in sodno prakso.

Odločitev pritožbenega sodišča

17.Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča pri stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka

18.Toženka ni opravičena do priznanja stroškov pritožbenega postopka, ker odgovor na pritožbo ni bil potreben, glede na razloge, ki jih je tožnica navedla v pritožbi in glede na podrobno obrazložene razloge iz sodbe sodišča prve stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP). Toženka zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Ki ga je citiralo in povzelo v 16.-20. tč. ter v 100.-101. tč. sodbe - v izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na te zakonske določbe.

2Razloge za te ugotovitve je sodišče prve stopnje v sodbi podrobno obrazložilo - sistematično po posameznih sklopih, s tem, da je odstavke oštevilčilo, zato bo pritožbeno sodišče, ko bo v nadaljevanju povzelo posamezna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišča prve stopnje, navedlo številke iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje, kjer so ta dejstva navedena in obrazložena (glej v nadaljevanju 14. tč. sklepa pritožbenega sodišča).

3V nadaljevanju izbris.

425. tč. sodbe.

526. in 91. tč. sodbe.

626. tč. sodbe.

773. tč. sodbe.

886. tč. sodbe.

941. tč. sodbe.

1029. tč. sodbe.

1130.-37. tč. sodbe.

1238. in 85. tč. sodbe.

1339. tč. sodbe.

1439. tč. sodbe.

1542.-44. tč. sodbe.

1683. tč. sodbe.

1731.-36. tč. sodbe.

1848.-52., 68. in 79. tč. sodbe.

45.-47. tč. sodbe. 21 53.-58. tč. sodbe. 22 84. in 95. tč. sodbe. 23 53.-57. sodbe. 24 61.-98. tč. sodbe. 25 Jan Zobec: Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 3. knjiga, 2009, GV Založba, str. 320. 26 VSL II Cp 2219/2023.