19. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., B. B. iz Z. in C. C. iz V., ki jih zastopa Č. Č., odvetnik v U., na seji senata dne 3. oktobra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 545/2004 z dne 27. 10. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1386/2002 z dne 4. 12. 2002 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 1357/2001 z dne 14. 6. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pravni prednik pritožnic[1] je od tožene stranke Republike Slovenije na temelju 26. člena Ustave in 172. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. – ZOR) zahteval odškodnino v znesku 10.350.000 SIT za premoženjsko škodo zaradi izgubljenega dobička v času od dneva odstranitve gostinskega lokala do dneva pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi zahtevka za odlog prisilne izvršbe. Sodišče prve stopnje je zahtevek pravnega prednika pritožnic zavrnilo, Višje sodišče pa je zavrnilo njegovo pritožbo. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo pritožnic. Odločitev sodišč temelji na stališču, da je upravni organ ravnal v skladu z zakonom, zato ni podana protipravnost kot element odškodninske odgovornosti.

2.Pritožnice ne soglašajo z navedenim stališčem sodišč. V ustavni pritožbi zatrjujejo, da je kljub pravočasni zahtevi za odlog izvršbe v skladu z določbo 11. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS št. 18/93 – v nadaljevanju ZUN-D) upravni organ prisilno odstranil gostinski lokal njihovega pravnega prednika, preden je odločitev o tej zahtevi postala dokončna. Sodišču očitajo, da je napačno vezalo vlogo za odlog prisilne izvršbe na obliko potrebnega upravnega dovoljenja in ni upoštevalo 12. člena ZUN-D. Z zavrnitvijo tožbenega zahtevka naj bi bila pritožnicam kršena pravica iz 26. člena Ustave.

B.

3.Navedbe pritožnic, s katerimi izražajo svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, po vsebini pomenijo zgolj ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. S tem ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ni naloga Ustavnega sodišča presojati, ali so sodišča pravilno ocenila, da je upravni organ v konkretnem primeru ravnal skladno z zakonom, ki na raven ustavnih pravic ne sega.

4.Pritožnice kršitve pravice do povračila škode (26. člen Ustave) ne izkažejo. Ustavno sodišče je že večkrat pojasnilo, da zgolj zavrnitev pritožnikovega tožbenega zahtevka (za povrnitev premoženjske škode) zoper državo ne pomeni kršitve 26. člena Ustave. Zatrjevana kršitev bi bila podana le v primeru, če bi sodišče svojo odločitev oprlo na kakšno pravno stališče, ki bi bilo z vidika te pravice nesprejemljivo. Stališče, da pritožnice niso upravičene do odškodnine, ker ravnanje upravnega organa ni bilo protipravno, ni takšno.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujejo pritožnice, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić

Opomba:

[1]Pritožnice so pravne naslednice tožnika, ki je med pravdnim postopkom umrl.