U-I-123/07

24. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in v postopku za preizkus pobude A. A. A. A. in družbe B. B. B. B., davčno-svetovalne, računovodske in prevajalske storitve, k. d., Ž., ki jo zastopa direktor A. A. A. A., na seji 24. maja 2007

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. V P 2235/2006 ter zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/06) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Prvi pritožnik v ustavni pritožbi graja ravnanje sodišča prve stopnje, ki naj bi z zavrnitvijo njegovega zahtevka za ugotovitev ničnosti najemne pogodbe ter alternativno na sodno odpoved tožencu omogočilo, da še naprej posega v njegovo lastninsko pravico. Sodišču prve stopnje očita številne nepravilnosti pri vodenju postopka, med drugim tudi, da je s svojim ravnanjem povzročilo, da bo pravdni postopek trajal še vrsto let ter da je zavlačevalo z odločitvijo o začasni odredbi. Druga pritožnica, ki naj bi bila najemnik sporne nepremičnine, ki je zaradi nerešenega spora ne more uporabljati, se pridružuje ustavni pritožbi prvega pritožnika. Pritožnika uveljavljata kršitev pravic iz 21. do 25. člena ter 33. in 74. člena Ustave ter 6. in 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Predlagata, naj Ustavno sodišče o ustavni pritožbi odloči pred izčrpanjem pravnih sredstev. Pogoji za izjemno obravnavo ustavne pritožbe naj bi bili podani zato, ker naj bi bile kršitve sodišča očitne. Ustavnemu sodišču še predlagata, naj jima prisodi denarno odškodnino v znesku 5.000 EUR.

2.Pritožnika sta hkrati z ustavno pritožbo vložila še pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO). Izpodbijani zakon je po njunem mnenju v neskladju z 2. členom, s prvim odstavkom 23. člena, s 25. in s 26. členom Ustave ter s 6. in s 13. členom EKČP. Zatrjevano neskladje utemeljujeta z navedbami, da je kot sredstvo za zagotovitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja še vedno predvidena nadzorstvena pritožba, ki se je že v dosedanji praksi izkazala za neučinkovito. Tudi možnost dodelitve odškodnine naj ne bi bila primerno sredstvo, saj so sodniki v slovenskem pravnem redu še vedno nedotakljivi. ZVPSBNO naj bi bil neučinkovit tudi zato, ker predpisuje določene roke, ki še dodatno podaljšujejo postopke. Izpodbijana zakonska ureditev je po njunem mnenju tudi v nasprotju s stališči Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP), kot izhajajo iz njegove sodne prakse, zlasti iz sodbe Lukenda proti Sloveniji z dne 6. 10. 2005. Dalje še navajata, kakšna ureditev bi bila po njunem mnenju primernejša.

B. – I.

3.V skladu s prvim odstavkom 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Po določbi drugega odstavka istega člena lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice. To pomeni, da lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi že pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, v nobenem primeru pa ne more odločati pred izčrpanjem rednih pravnih sredstev. Ker v tej zadevi niso izčrpana niti redna pravna sredstva, ustavne pritožbe, vložene zoper prvostopenjsko sodbo, glede na navedeno ni mogoče obravnavati. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo v tem delu zavrglo (1. točka izreka).

4.Iz vsebine navedb pritožnikov izhaja, da uveljavljata tudi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po prvem odstavku 23. člena Ustave. Od 1. 1. 2007 ureja varstvo te pravice ZVPSBNO. Glede na to, da Ustavno sodišče ni pristojno neposredno presojati morebitnih kršitev človekovih pravic, ki nastanejo z ravnanjem ali opustitvijo dolžnega ravnanja sodišča, je bilo treba ustavno pritožbo tudi v tem delu zavreči (1. točka izreka).

5.Ker je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo, se mu tudi ni bilo treba opredeljevati do drugih predlogov pritožnikov.

B. – II.

6.Pobudnika sicer zatrjujeta, da je izpodbijani ZVPSBNO v neskladju s posameznimi določbami Ustave in EKČP, vendar je po oceni Ustavnega sodišča njune navedbe mogoče razumeti zgolj kot pavšalno grajanje primernosti zakonske ureditve, ki jo je za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja sprejel zakonodajalec. Ustavno sodišče primernosti zakonske ureditve ni pristojno presojati. Glede očitkov pobudnikov, da izpodbijana zakonska ureditev tudi ni učinkovita ter da je v neskladju z zahtevami in kriteriji, ki jih je glede vprašanja, kaj je šteti za učinkovito varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, že sprejelo ESČP, velja dodati naslednje: ESČP je v sodbi Grzinčić proti Sloveniji z dne 3. 5. 2007 že presojalo učinkovitost pravnih sredstev po ZVPSBNO ter med drugim tudi zavzelo stališče, da so ta sredstva načeloma zmožna preprečiti nadaljevanje zatrjevane kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oziroma dati ustrezno zadoščenje za kršitev te pravice, ter da zato v tej fazi še ni razlogov za dvom v njihovo učinkovitost (prim. 85. do 111. odst. obrazložitve). Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo (2. točka izreka). Pri tem se ni spuščalo v vprašanje, ali so za začetek postopka za oceno ustavnosti ZVPSBNO sploh podane procesne predpostavke, zlasti pravni interes pobudnikov.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena, prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj