Jedro

Podpis pravne osebe praviloma sestavljajo firma (v obliki pečata ali posebej zapisana, praviloma skupaj s pečatom), navedba imena in funkcija osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje, ter njen lastnoročni podpis.

Toženki sta zoper sodbo vložili identični pritožbi, na katerih je poleg navedbe firme zgolj žig in nečitljiva identična parafa. Takšni pritožbi nista popolni, saj sodišče ne more preizkusiti, kdo je njun podpisnik in ali sta pritožbi podpisali osebi, upravičeni za zastopanje, na kar mora sicer paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti

Izrek

Pritožbi se zavržeta.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo ničnost kreditne pogodbe št. 61-945, odstopne izjave in upravno izplačilne prepovedi na plačo z dne 20. 4. 2012 za poplačilo terjatve iz te kreditne pogodbe. Prvi toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati tožniku znesek 1.464,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz 3. točke izreka sodbe, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Ugotovilo je tudi ničnost kreditne pogodbe št. 61-007 ter upravo izplačilne prepovedi z dne 4. 10. 2013 za poplačilo terjatve iz kreditne pogodbe 61-007 ter drugi toženi stranki naložilo, da je dolžna plačati tožniku 345,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz 7. točke izreka sodbe. Obema toženima strankama je naložilo, da sta dolžni povrniti tožniku stroške pravdnega postopka v znesku 367,10 EUR.

2. Zoper sodbo vlagata vsebinsko identično pritožbo obe toženi stranki. Menita, da je bil narok izveden nezakonito, saj je direktor tožene stranke izostanek opravičil zaradi zdravstvenih težav. Družba S. je od družbe F., zgolj prevzela terjatev in bi moral tožnik z njimi urejati svoje pravno razmerje. Toženki izpodbijata stvarno in krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani. Sedež ponudnika družbe F., je bil na Češkem, zato je treba uporabiti pravo Republike Češke. Gre za kredit za poslovne namene, zato ne pridejo v poštev določila Zakona o potrošniških kreditih. Ne drži, da bi tožnik prejel zgolj znesek 930,00 EUR, saj je prejel 1.200,00 EUR. Napačna je tudi odločitev o stroških postopka, tožbeni zahtevek je neutemeljen, ravno tako zahteva za izdajo začasne odredbe.

3. Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka, opozorila na formalne pomanjkljivosti obeh pritožb in tudi vsebinsko predlagala njuno zavrnitev.

4. Pritožbi nista dovoljeni.

5. Toženki sta pravni osebi, ki pravna dejanja opravljata preko zakonitih zastopnikov (drugi odstavek 78. člena ZPP). Za popoln preizkus pritožbe pravne osebe je nujno, da poleg navedbe sodbe, ki se izpodbija, vsebuje tudi ustrezen podpis pritožnika. Podpis pravne osebe sestavljajo firma (v obliki pečata ali posebej zapisana, praviloma skupaj s pečatom), navedba imena in funkcije osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje, ter njen lastnoročni podpis. Te sestavine podpisa služijo funkciji podpisa, ki je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja določene vloge, saj mora sodišče ob prejemu vloge presoditi njeno popolnost, dovoljenost in pravočasnost. V okviru tega mora presoditi, ali je vlogo vložila oziroma podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe.(1)

6. Toženki sta zoper sodbo vložili identični pritožbi, na katerih je poleg navedbe firme zgolj žig in nečitljiva identična parafa. Takšni pritožbi nista popolni, saj sodišče ne more preizkusiti, kdo je njun podpisnik in ali sta pritožbi podpisali osebi, upravičeni za zastopanje, na kar mora sicer paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti (80. člen v zvezi s prvim odstavkom 346. člena ZPP).

7. V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbi zavrglo kot nedovoljeni (prvi odstavek 346. člena ZPP). Ob tem še dodaja, da sta obe toženki v uvodnih vlogah kot direktorja omenjali M. M., medtem ko sta glede naroka z dne 10. 6. 2015 v opravičilu zapisali, da je direktor in zastopnik družbe S., d. o. o., A. A. Glede na identičen podpis obeh pritožb in same navedbe strank, da je zakoniti zastopnik družbe drug, gre za primer, ko je podan dvom o funkciji podpisnika obeh pritožb, torej, ali ju je podpisala upravičena oseba, zato tudi ni mogoče upoštevati splošne domneve, da je podpisnik tisti, ki je zakoniti zastopnik družbe.

Op. št. (1): Primerjaj odločbi VSL II Cp 150/2016 in VSC Cpg 360/2013.