Jedro

Tožnica je tožbi priložila izpis iz evidence nepremičnin, ki jo vodi GURS in Ministrstvo za infrastrukturo z dne 1. 10. 2013. Iz izpisa izhajajo iste parcelne številke, kot jih navaja tožena stranka v obrazložitvi, vendar pa je njihova vrednost bistveno drugačna oziroma manjša (solastniški delež prosilkinega moža ne presega zneska 13.780 EUR), kot jo navaja tožena stranka. Ker slednja v obrazložitvi ni navedla posamezne vrednosti nepremičnin (parcelnih številk), temveč samo njihovo skupno vrednost, se pravilnosti odločitve v tem delu ne more preizkusiti in gre za bistveno kršitev upravnega postopka, ki je lahko vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 1776/2013 z dne 27. 9. 2013, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo, št. Bpp 1776/2013 z dne 27. 9. 2013, je odločeno, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč A.A. (tožnice v tem sporu), zavrne kot neutemeljena. V obrazložitvi tožena stranka razlaga, da je prosilka dne 27. 9. 2013 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z osebnim stečajem in postopkom odpusta obveznosti. Razlaga, da je v skladu z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), treba dokazati dva pogoja in sicer finančno - premoženjski pogoj oziroma tako imenovani subjektivni kriterij in objektivni (vsebinski) kriterij. V nadaljevanju navaja določbe 13. člena ZBPP, ki določajo finančni položaj prosilca, in ki se uporabljajo v skladu z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ter Zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) ter Sklep o usklajeni višini minimalnega dohodka od julija 2013, kar pomeni, da povprečni dohodek na člana družine ne sme presegati 530,44 EUR. V skladu s 27. členom ZSVarPre, se ne glede na določbe 13. člena ZBPP, brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva, in ki dosega ali presega 13.780 EUR. Na podlagi ugotovitev iz zemljiškoknjižnega izpiska je prosilkin mož, s katerim živi s skupnem gospodinjstvu, lastnik do 1/2 celote nepremičnin parcelna številka 220/4, 402/5, 386, 402/4, 399, 398, 400/1, 387/1, vse k.o. ... Nepremičnine v naravi predstavljajo gozdna zemljišča, kmetijska zemljišča in stavbna zemljišča. Na podlagi predpisnih določb, ki določajo, da se vrednost nepremičnin lahko ugotovi preko spletnega portala Prostor, je ugotovljeno, da je vrednost teh nepremičnin 15.066,50 EUR, kar presega z zakonom določen premoženjski cenzus, ki znaša 13.780 EUR. Ker že ta pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjen, je tožena stranka zavrnila prošnjo prosilke, da se ji brezplačna pravna pomoč dodeli.

2. Tožnica v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je nepravilno ugotovljena vrednost nepremičnin, ki so last njenega moža do 1/2. Pridobila je izpis iz Območne geodetske uprave Ptuj, iz katerega je razvidno, da so celotne nepremičnine na že navedenih parcelah k.o. … vredne 9.148 EUR, torej znaša vrednost solastninskega deleža do 1/2 4.574 EUR. Ker vrednost nepremičnin ne presega z zakonom določenega cenzusa 13.780 EUR predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Podredno predlaga, da se odločba odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. ZBPP določa v 13. členu, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Tožena stranka je že v obrazložitvi izpodbijane odločbe določno navedla vse tiste predpise, ki se nanašajo na ugotavljanje finančno premoženjskega pogoja, to je subjektivnega kriterija prosilcev za brezplačno pravno pomoč, zato sodišče teh določb, v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju ponovno ne navaja ter še dodaja:

6. V obravnavanem primeru je sporen finančni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki temelji na določitvi vrednosti nepremičnin, katerih solastnik je prosilkin mož do 1/2. Ni sporno, da je ta solastnik parcelnih številk 220/4, 402/5, 386, 402/4, 399, 398, 400/1, 387/1, vse k.o. …., temveč je sporna vrednost teh nepremičnin, glede na to, da tožena stranka ugotavlja, da le ta znaša glede na objavo na spletnem portalu Prostor 15.066,50 EUR, kar presega z ZSVarPre določen znesek 13.780 EUR, ki predstavlja kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnica je tožbi priložila izpis iz evidence nepremičnin, ki jo vodi GURS in Ministrstvo za infrastrukturo z dne 1. 10. 2013. Iz izpisa izhajajo iste parcelne številke, kot jih navaja tožena stranka v obrazložitvi, vendar pa je njihova vrednost bistveno drugačna oziroma manjša (solastniški delež prosilkinega moža ne presega zneska 13.780 EUR), kot jo navaja tožena stranka. Ker tožena stranka v obrazložitvi ni navedla posamezne vrednosti nepremičnin (parcelnih številk), temveč samo njihovo skupno vrednost, se pravilnost odločitve v tem delu ne more preizkusiti in gre za bistveno kršitev upravnega postopka, ki je lahko vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe.

7. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka, ob upoštevanju vseh materialnih predpisov navesti vrednosti posameznih parcelnih številk oziroma nepremičnin in upoštevati zgoraj navedeni izpis GURS z dne 1. 10. 2013, ki ga je predložila tožnica. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči, na katerega napotuje ZSVarPre, v 7. členu namreč ne določa, katero javno listino oziroma potrdilo mora tožena stranka upoštevati (v spornem primeru je uporabila spletni portal Prostor), temveč se vrednost drugega premoženja lahko ugotavlja tudi iz potrdila drugega pristojnega organa ali organizacije, ki v posamezni vrsti premoženja ali pravici ali drugem dejstvu, vezanem na premoženje vodi uradno evidenco ali iz druge javne listine (peti odstavek 7. člena ZSVarPre).

8. Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo toženi stranki po tretjem odstavku tega člena v ponoven postopek.