Jedro

Vročevalec toženi stranki dne 2. 3. 2017 pisanja s pozivom za odgovor na tožbo ni mogel osebno izročiti, zato ji je v hišnem predalčniku pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni za dvig pisanja (kar je v skladu z določilom tretjega odstavka 142. člena ZPP). Ker tožena stranka pisanja v tem roku (ki se je iztekel 17. 3. 2015) ni dvignila, ji je bilo 20. 3. 2017 pisanje puščeno v hišnem predalčniku. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je bila vročitev pisanja opravljena 17. 3. 2017, kar je imelo za posledico, da je 30-dnevni rok za odgovor na tožbo potekel 18. 4. 2017. Zato je bil odgovor na tožbo vložen prepozno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni obračunati sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2015 v višini 329,45 EUR bruto, od tega zneska odvesti davek in tožeči stranki izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2016 do plačila. Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 187,27 EUR, v roku 8 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka dalje do plačila.

2. Zoper zamudno sodbo se pritožuje tožena stranka. Navaja, da očitno njen odgovor na tožbo ni bil upošteven iz razloga, ker naj bi bil prepozen. Poudarja, da je poziv za odgovor na tožbo prejela v nabiralnik 20. 3. 2017. V pozivu je bilo navedeno, da mora odgovoriti v roku 30 dni od vročitve, kar je tudi storila - 19. 4. 2017. V odgovoru na tožbo je že obrazložila vzroke, zakaj je prišlo do neplačila vtoževanega regresa. V pritožbi še enkrat navaja ista dejstva, s katerimi obrazlaga razloge za neplačilo. Navaja, da je bil tožnik obveščen, da bo prišlo do izplačila regresa z zamikom, in sicer takrat, ko bo rešen problem, ki je nastal med toženo stranko in podjetjem A. d. o. o. - v stečaju. Tožena stranka je bila ustanovljena z razlogom, da ohrani dejavnost te družbe, prevzela je odgovornost za dokončanje poslov, družba pa ji tega ni plačala. Zato nima sredstev za poravnavo dolga, kot je predmetni. Poravnala ga bo takoj, ko bo rešen opisan problem.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Zamudne sodbe ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP). Zato dejstva, s katerimi tožena stranka v pritožbi opravičuje svoje neplačilo vtoževanega regresa za letni dopust, za presojo pravilnosti zamudne sodbe niso relevantne. Ker je tožena stranka vložila odgovor na tožbo po izteku predpisanega roka, tudi njene navedbe iz odgovora na tožbo niso relevantne za presojo utemeljenosti predmetne pritožbe.

6. Če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da je toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena tega zakona); 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

7. Tožena stranka je odgovor na tožbo vložila 19. 4. 2015. Sodišče prve stopnje ga je pravilno presodilo kot prepozno vloženega, zato ga ni upoštevalo, kar je imelo za posledico izdajo izpodbijane zamudne sodbe. Tožena stranka v pritožbi niti ne uveljavlja, da ne bi bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, pač pa je bistvo njene pritožbe v tem, da bi moral začeti teči rok za odgovor na tožbo 20. 3. 2017, ko je bil poziv za odgovor na tožbo vložen v njen predalčnik.

8. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, vročevalec toženi stranki 2. 3. 2017 pisanja s pozivom za odgovor na tožbo ni mogel osebno izročiti, zato ji je v hišnem predalčniku pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni za dvig pisanja (kar je v skladu z določilom tretjega odstavka 142. člena ZPP). Ker tožena stranka pisanja v tem roku (ki se je iztekel 17. 3. 2015) ni dvignila, ji je bilo 20. 3. 2017 pisanje puščeno v hišnem predalčniku. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je bila vročitev pisanja opravljena 17. 3. 2017, kar je imelo za posledico, da je 30-dnevni rok za odgovor na tožbo potekel 18. 4. 2017. 9. Tožena stranka v pritožbi uporabe določil o fikciji vročitve niti ne problematizira, zgolj vztraja, da bi bilo potrebno upoštevati datum dejanske vročitve (20. 3. 2015), kar pa ne drži. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno uporabilo četrti odstavek 142. člen ZPP, po katerem se v primeru, če naslovnik pisanja ne dvigne, šteje vročitev za opravljeno po poteku 15 dnevnega roka, odkar je bil naslovnik o vročitvi obveščen. Kot rečeno, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo četrti odstavek 142. člen ZPP in pravilno ugotovilo fikcijo vročitve spornega pisanja 17. 3. 2017, kar pomeni, da je bil odgovor na tožbo vložen prepozno.

10. V okviru preizkusa po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni tudi ostali pogoji za izdajo zamudne sodbe iz prvega odstavka 318. člena ZPP. Zahtevek iz naslova regresa za letni dopust je dopusten; iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja utemeljenost zahtevka na podlagi 131. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.); dejstva, na katera se opira zahtevek, pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik, niti z dejstvi, ki so splošno znana.

11. Ker niso podani pritožbeni razlogi, ki jih je uveljavljala pritožba in tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba potrdi (353. člen ZPP).