Jedro

Zakon z namenom zagotovitve učinkovitega pravdanja strank odločitve o tem, katere dokaze bo izvajalo, na kakšen način in v kakšnem obsegu, do odločitve pritožbenega sodišča o pritožbi zoper končno odločbo prepušča prvostopenjskemu sodišču. Zato zoper takšne sklepe ni pritožbe oziroma ni posebne pritožbe.

Izrek

I.Pritožba se zavrže.

II.Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni v celoti razkriti podatke, za katere trdi, da so poslovna skrivnost, to je: dokaze tožene stranke, ki jih je v tretji pripravljalni vlogi z dne 10. 9. 2024 predložila samo v izvodu za sodišče in za izvedenca, ne pa za tožečo stranko in so v spisu označeni z B20 do B30 in B49 do B59 ter priloge tožene stranke (prevodi tehničnih risb zavornih diskov) k vlogi z dne 15. 10. 2024, označene z B66, na način, da v danem roku predloži dodatni izvod navedenih listin za tožečo stranko (I. točka izreka). Vsem osebam, ki so se seznanile ali se bodo seznanile z domnevno poslovno skrivnostjo zaradi udeležbe v tem postopku ali imajo dostop do vlog pravdnih strank in prilog, ki vsebujejo domnevno poslovno skrivnost iz prejšnje točke izreka, je prepovedalo uporabo ali razkritje teh domnevnih poslovnih skrivnosti (II. točka izreka). Toženo stranko je pozvalo, da vsako navedbo ali listino, ki jo bo v prihodnosti navedla oziroma predložila sodišču in ki pomeni poslovno skrivnost, kot tako posebej označi (III. točka izreka).

2.Tožena stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter I. in II. točko izreka sklepa razveljavi. Podredno, za primer, če bi pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke v delu, ki se nanaša na I. točko izreka izpodbijanega sklepa, delno ali v celoti zavrnilo in delno ali v celoti potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, s katerim je to naložilo toženi stranki razkritje poslovnih skrivnosti tožeči stranki, pa tožena stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da po spremembi glasi: "Vsem osebam, ki so se ali se bodo zaradi udeležbe v postopku ali ki imajo dostop do dokumentov, ki so del postopka, seznanile s podatki iz I. točke izreka, ki jih je tožena stranka v tem postopku označila kot poslovno skrivnost, se prepove uporaba ali razkritje teh poslovnih skrivnosti. Če tožeča stranka ali katerakoli druga oseba iz prejšnjega odstavka krši svojo obveznost iz prejšnjega odstavka, je dolžna toženi stranki plačati civilno kazen v znesku 1.000.000,00 EUR".

3.Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

4.Pritožba ni dovoljena.

5.Sodišče prve stopnje je na predlog tožeče stranke, naj toženi stranki naloži, da v celoti razkrije podatke ter predloži vse listine iz vloge z dne 10. 9. 2024 (ki predstavljajo poslovno skrivnost) ter podredno, naj toženi stranki naloži razkritje na način, da pripravi in predloži različice listin, na katerih so prekriti deli, ki vsebujejo poslovne skrivnosti, izdalo izpodbijani sklep, na podlagi drugega in tretjega odstavka 8. člena Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS) v zvezi s tretjo alinejo drugega odstavka 219.b in prvim odstavkom 219.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

6.Drugi odstavek 8. člena ZPosS določa, da sodišče lahko na predlog nasprotne stranke s sklepom naloži imetniku poslovne skrivnosti, da razkrije podatke, za katere trdi, da so poslovna skrivnost, po postopku in na način, kot ga za razkritje poslovne skrivnosti določa zakon, ki ureja pravdni postopek (drugi odstavek 8. člena ZPosS). Določba drugega odstavka 2. člena ZPosS torej napotuje na uporabo 219.b člena ZPP, ki v prvem odstavku določa pogoje za razkritje poslovne skrivnosti: sodišče lahko na predlog stranke s sklepom naloži nasprotni stranki, da razkrije podatke, ki so poslovna skrivnost, če presodi, da njihovo razkritje zaradi zagotovitve pravice do sodnega varstva stranke objektivno prevlada nad interesom nasprotne stranke po varovanju teh podatkov kot poslovne skrivnosti. Sodišče lahko glede na okoliščine primera in ob upoštevanju sorazmernosti posega naloži stranki razkritje poslovnih skrivnosti na način, določen v drugem odstavku 219. b člena ZPP.

7.Pred odločitvijo o izreku kateregakoli ukrepa iz drugega odstavka 219.b člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 8. člena ZPosS mora sodišče presoditi in uravnotežiti ustavnopravne vrednote, ki si stojijo nasproti pri odločanju o razkritju poslovne skrivnosti. Sodnik mora zagotoviti ravnotežje med poštenim postopkom in varstvom poslovne skrivnosti, upoštevaje občutljivost podatka ter tudi težo in pomen materialnih pravic, o katerih poteka spor, ter posledice odločitve.¹ 219.b člen, ki ureja razkritje poslovnih skrivnosti, uvaja standard tehtanja med različnimi pravno zaščitenimi interesi. Ureditev razkritja poslovnih skrivnosti v 219.b členu ZPP je narekovala potreba po zagotovitvi učinkovitega pravdanja pravdnih strank, saj tega brez razkritja poslovnih skrivnosti ne bi bilo mogoče doseči oziroma tožbenih zahtevkov ne bi bilo mogoče učinkovito uveljavljati.² Namen določb 219.b člena ZPP in drugega odstavka 8. člena ZPosS je torej v zagotovitvi učinkovitega pravdanja pravdnih strank takrat, ko je za uspeh v pravdnem postopku potrebno razkritje informacij, ki so poslovna skrivnost.³

8.Niti ZPosS niti 219.b člen ZPP ne določata, ali je zoper sklep o razkritju poslovnih skrivnosti pritožba dovoljena ali ne oziroma ali ni dovoljena posebna pritožba. Po določbi prvega odstavka 363. člena ZPP je zoper sklep dovoljena pritožba, če ni v ZPP določeno, da ni pritožbe. Če zakon izrecno določa, da ni posebne pritožbe, se sme sklep izpodbijati le v pritožbi zoper končno odločbo (tretji odstavek 363. člena ZPP). ZPP pritožbe ne dovoljuje zoper sklepe procesnega vodstva, ki so izdani med pripravami za glavno obravnavo (tretji odstavek 270. člena ZPP) ali zunaj naroka za glavno obravnavo (299. člen ZPP), posebne pritožbe pa ne dovoljuje zoper sklepe, ki se nanašajo na vodstvo obravnave (četrti odstavek 298. člena ZPP, tretji odstavek 287. člena ZPP itd.), med drugim zoper sklep o izključitvi javnosti obravnave (drugi odstavek 296. člena ZPP). Izpodbijanje sklepov, zoper katere ni dovoljena posebna pritožba, ni izključeno, temveč le začasno odloženo, da se tek postopka ne zadržuje ali ovira. Gre torej za procesne sklepe, ki so namenjeni zagotavljanju nemotenega poteka postopka in učinkovitega pravdanja strank. Po presoji pritožbenega sodišča ima takšno pravno naravo tudi izpodbijani sklep. Takšen zaključek pritožbenega sodišča izhaja iz namena zgoraj povzetih določb 219.b člena ZPP in 8. člena ZPosS, umestitve 219.b člena ZPP v poglavje z naslovom "dokazi in izvajane dokazov" ter določb ZPP o izključitvi javnosti obravnave. Potrjujeta ga torej namenska in sistematična razlaga zgoraj navedenih določb.

9.Po določbi prvega odstavka 294. člena ZPP senat izključi javnost vse glavne obravnave ali njenega dela, če to zahtevajo koristi uradne, poslovne ali osebne skrivnosti, koristi javnega reda ali razlogi morale. O izključitvi javnosti odloči sodišče s sklepom, ki mora biti obrazložen in javno razglašen (prvi odstavek 296. člena ZPP), zoper sklep o izključitvi javnosti pa ni posebne pritožbe (drugi odstavek 296. člena ZPP). Sklep o izključitvi javnosti glavne obravnave ima torej naravo sklepa procesnega vodstva, kar velja tudi za vse sklepe, ki se nanašajo na izvajanje dokazov (četrti odstavek v zvezi s prvim odstavkom 298. člena ZPP). Zoper te sklepe ni posebne pritožbe. Možna je le pritožba proti sklepu o zavrnitvi predloga za zavarovanje.⁴ Tudi 219.b člen ZPP, ki ureja poslovno skrivnost, je umeščen v 18. poglavje ZPP o dokazih in izvajanju dokazov. Zakon z namenom zagotovitve učinkovitega pravdanja strank odločitve o tem, katere dokaze bo izvajalo, na kakšen način in v kakšnem obsegu, do odločitve pritožbenega sodišča o pritožbi zoper končno odločbo prepušča prvostopenjskemu sodišču. Zato zoper takšne sklepe ni pritožbe oziroma ni posebne pritožbe.

10.Pritožbeno sodišče glede na zgoraj navedeno zaključuje, da zoper izpodbijani sklep ni posebne pritožbe. Tako je pritožbeno sodišče presodilo tudi v zadevah VSL I Cpg 319/2021 z dne 14. 7. 2021 in VSL sklep I Cpg 424/2023 z dne 21. 2. 2024.⁵ Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP).

11.Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče glede na sprejeto odločitev ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

12.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker pritožba tožene stranke ni dovoljena, nosi sama svoje pritožbene stroške. Prav tako tožeča stranka nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k njeni rešitvi (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------

1Predlog Zakona o poslovni skrivnosti, EVA: 2017-2130-0032, Poročevalec DZ z dne 10. 1. 2019.

2Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), EVA 2013-2030-0093, Poročevalec DZ z dne 1. 12. 2016.

3Tako VSL sklep I Cpg 424/2023 z dne 21. 2. 2024.

4Pravdni postopek zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2005-2006, 2. knjiga, stran 544.

5Tudi predlagatelj ZPosS je v obrazložitvi predloga v zvezi s predlagano ureditvijo v 8. členu ZPosS navedel, da zoper sklep, s katerim sodnik odloči o pogojih in načinih seznanitve s poslovno skrivnostjo, ni posebne pritožbe.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o poslovni skrivnosti (2019) - ZPosS - člen 8, 8/2, 8/3 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 219b, 219b/1, 219b/2, 219b/2-3, 294, 294/1, 296, 296/1, 296/2, 298, 298/1, 298/4