Jedro

Tožeča stranka je tožbo spremenila na naroku, na katerem tožena stranka ni bila navzoča, zato bi sodišče moralo toženi stranki poslati prepis zapisnika o naroku, na katerem je prišlo do spremembe tožbe in prvotno toženo stranko ter novo toženo stranko pozvati, da se izjavita, ali privolita v subjektivno spremembo tožbe. Z opustitvijo takšnega ravnanja je bilo novi toženi stranki onemogočeno obravnavanje pred sodiščem.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razvlejavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo sklep o izvršbi opr.št. VII Ig 700/92 z dne 19.5.1992 v veljavi za glavnico v višini 19.365,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 8.4.1992 dalje do plačila ter glede 4.800,00 SIT izvršilnih stroškov. S tem je naložilo toženi stranki plačilo prej navedenih zneskov in ji tudi naložilo plačilo nadaljnjih pravdnih stroškov v znesku 3.800,00 SIT.

Proti sodbi je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo, s katero uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Zatrjuje, da je sodišče vsa pisanja naslavljalo na podjetje A, sprejemal pa jih je podjetje B, tožena stranka pa je prejela le sodbo za plačilo vtoževane terjatve.

Pritožba je utemeljena.

V postopku pred sodiščem prve stopnje je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.

Upnik je izvršilni predlog vložil proti dolžniku podjetju C. Še pred izdajo sklepa o izvršbi je upnik na poziv sodišča kot dolžnika označil družbo podjetje A, ko s sedežem X. Zoper to družbo je bil izdan sklep o izvršbi, opr.št. VII Ig 700/92 z dne 19.5.1992, njej je bil tudi vročen izvršilni predlog. Tudi ugovor zoper sklep o izvršbi je vložila družba podjetje A (glej vlogo na list. št. 10). Kot tožena stranka je torej v postopku nastopala družba podjetje A. Na glavni obravnavi dne 10.11.1992 pa je tožeča stranka kot toženo stranko označila toženo stranko. Prišlo je torej do situacije, ko je tožeča stranka predlagala subjektivno spremembo tožbe po 1. odstavku 192. člena ZPP. Sodišče prve stopnje pa ni postopalo kot je določeno v 7. odstavku 190. členu ZPP in v 2. odstavku 192. člena ZPP, pač pa je na naslednji narok (dne 14.2.1992) kot toženo stranko že vabilo toženo stranko. Tej stranki sodišče ni vročilo niti predloga tožeče stranke za spremembo tožbe, podanega na glavni obravnavi dne 10.11.1992, niti izvršilnega predloga, niti poziva ali vstopa v pravdo, nemesto dotedanje tožene stranke. Prvotno tožene stranke pa sodišče tudi ni pozvalo, da se izjavi o predlagani spremembi tožbe. S takšnim dejanjem sodišča je bilo toženi stranki onemogočeno obravnavanje pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Dejstvo, da je tožena stranka prejela dve vabili na glavno obravnavo, ne da bi ji bil vročen predlog tožeče stranke, podan na glavni obravnavi in izvršilni predlog, ni saniralo storjene bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodbo sodišča prve stopnje je bilo zato treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 369. člena ZPP).