Jedro

Ker tožnik vloge v postavljenem roku ni ustrezno dopolnil, so izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP.

Tožnikovo sklicevanje na nepoznavanje prava pri vlaganju laične vloge ne more predstavljati opravičljivega razloga, s katerim bi lahko uspel.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Toženka je zavrgla vlogo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) kot nepopolno.

2.V obrazložitvi je navedla, da je prosilec 27. 3. 2024 vložil prošnjo za dodelitev BPP zaradi zastopanja v kazenski zadevi pred Okrajnim sodiščem v Celju, opr. št. I K 5815/2022, v kateri je udeležen kot oškodovanec.

3.K prošnji je priložil izpiske prometa in stanja na bančnem računu za A. A. Prošnjo je sodišče 27. 3. 2024 v skladu z določili 65. in 66. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) posredovalo prosilcu v dopolnitev, saj je bila nepopolna, s tem pa nesposobna za obravnavanje. S pozivom je bil pozvan, da prošnjo dopolni tako, da v pisni izjavi navede, katere svoje pravice ali pravne koristi bo kot oškodovanec uveljavljal v predmetnem kazenskem postopku v smislu 1. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter se izjavi o tem, čemu potrebuje BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v predmetnem postopku, ki teče po obtožen predlogu. V pozivu je bil opozorjen, da bo sodišče v primeru, da v postavljenem roku ne dopolni vloge, le-to zavrglo. Poziv je bil tožniku vročen osebno 29. 3. 2024.

4.Prosilec je 29. 3. 2024 osebno posredoval delno dopolnitev prošnje, in sicer podatke o prometu in stanju na bančnem računu prosilca za obdobje od 1. 12. 2023 do 29. 2. 2024 ter za B. B. za obdobje od 1. 12. 2023 do 29. 2. 2024. Ni pa posredoval svoje izjave o tem, katere svoje pravice ali pravne koristi bo kot oškodovanec uveljavljal v kazenskem postopku ter čemu potrebuje BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v predmetnem postopku.

5.Ker prošnja prosilca ni bila dopolnjena v skladu s pozivom sodišča do izteka roka za dopolnitev oziroma vse do dneva izdaje tega sklepa, zato le-ta ni sposobna za obravnavanje, ker prosilec ni podal vseh podatkov, jo je toženka po drugem odstavku 67. člena ZUP zavrgla kot nepopolno.

6.Tožnik vlaga laično tožbo v upravnem sporu. Navaja, da je bil pozvan na dopolnitev z izkazom materialno finančnega stanja ter s pravno obrazložitvijo, ki je tožnik ni razumel niti v kratko postavljenemu roku ni mogel pridobiti nasveta s strani prava uke osebe kako naj vlogo dopolni. Ob prejemu vloge tako tožnik, ki ima končano osnovno šolo in je prava neuka oseba, zato nikakor ni mogel razumeti, kaj naj navede v vlogi. Če bi bil vešč prava saj toliko, da bi znal pravilno pravno dopolniti vlogo potem kot oškodovanec v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Celju opr. št. I K 5815/2022 ne bi potreboval pomoči prava uke osebe, da bi varovala njegove pravice in koristi.

7.Ker tega ne zna, je vprašal odvetnika. Ker odvetniške storitve do odobritve BPP niso brezplačne, je bil napoten, da naj odda vlogo za odobritev BPP za vložitev predmetne tožbe. Kako naj poda novo vlogo, če še prejšnje ne zna pravilno dopolniti. Tako tudi ne ve, ko so se odvetniki in sodniki pogovarjajo o PPZ. Kaj to pomeni? In nato me sprašujejo, če bom podal premoženjsko pravni zahtevek. Ne ve, ker ne ve, kaj je to? Ker prava ne pozna in se ga nikoli ni učil, je pa v zadevi, ki s strani C. C. ni prva, oškodovan in potrebuje pomoč prava uke osebe - odvetnika.

8.Toženka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

9.Tožba ni utemeljena.

10.V zadevi je sporna pravilnost in zakonitost odločbe toženke, s katero je ta zavrgla vlogo tožnika, ker je ta ni dopolnil.

11.Namen BPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). BPP se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z zakonskimi merili (prvi odstavek 2. člena ZBPP). Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi zakonski pogoji (redna BPP; tretji odstavek 11. člena ZBPP). Med slednje sodijo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP).

12.Toženka je v zadevi ocenila, da tožnikova vloga ne vsebuje vseh potrebnih okoliščin in dejstev, s tem pa ni popolna in je zahtevala z dopisom njeno dopolnitev. Ker v danem roku ni prejela ustrezne dopolnitve tožnikove prošnje za BPP, je njegovo vlogo zavrgla v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP.

13.Za rešitev tega upravnega spora je ključno, ali so bile izpolnjene predpostavke za zavrženje tožnikove prošnje za BPP kot nepopolne na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP.

14.Po drugem odstavku 34. člena ZBPP ravna pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP, če ZBPP ne določa drugače. Le sestavine vloge za odločanja o pravici do BPP so določene v ZBPP. Ta v drugem odstavku 32. člena določa, da mora prosilec prošnjo vložiti pisno na predpisanem obrazcu, v katerem mora med drugim navesti tudi podatke o zadevi, glede katere zaproša za BPP ter osebno ime, davčno številko, enotno matično številko (EMŠO) in naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilca in družinskih članov. Prav tako mora vsebovati podatke o zadevi, navedbo oblike in obsega BPP. Glede na namen BPP mora vloga organu omogočiti, da preveri materialno stanje prosilca in njegove družine. Ker ZBPP nima sicer splošnih določb o obveznih sestavinah vloge, je treba v tem pogledu upoštevati prvi odstavek 66. člena ZUP, po katerem mora biti vloga razumljiva in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Predvsem mora obsegati: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, osebno ime, firmo oziroma osebno ime vlagatelja, prebivališče (naslov) oziroma sedež vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca (prvi odstavek). Vloga mora vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis (drugi odstavek).

15.Kot izhaja iz vsebine izpodbijanega sklepa toženke, je tožnik vložil vlogo za dodelitev BPP, ki jo je toženka ocenila kot nepopolno in ga pozvala, da navede katere pravice in pravne koristi bo kot oškodovanec uveljavljal v predmetnem kazenskem postopku ter se izjavi o tem čemu potrebuje BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v predmetnem postopku, ki teče po obtožnem predlogu. V pozivu je bil prosilec opozorjen, da bo njegova prošnja v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP zavržena kot nepopolna, če v navedenem roku ne bo dopolnil vloge.

16.Med strankama ni sporno, da je tožnik poziv prejel 29. 3. 2024 ter da je predložil toženki podatke o prometu in stanje na računu zanj in za B. B., v preostalem delu pa vloge ni dopolnil. Tožnik ni nasprotoval ugotovitvi, da v vlogi ni navedel oz. vloge ni dopolnil z navedbami, katere pravice in pravne koristi bo kot oškodovanec uveljavljal v predmetnem kazenskem postopku ter se izjavil o tem čemu potrebuje BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v predmetnem postopku, ki teče po obtožnem predlogu, zato sodišče ugotavlja, da so navedena dejstva med strankama nesporna in jim sodišče v celoti kot resničnim sledi, skladno z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

17.Ker tožnik vloge v postavljenem roku ni ustrezno dopolnil, sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP.

18.Sklicevanje tožnika, da je prava neuka stranka in da ni razumel, kaj toženka želi od njega, ni opravičljivo. Tožnik bi v dvomu, da ne ve, kaj se od njega zahteva, bil dolžan vsaj sporočiti organu to, da ne razume poziva in s svojimi besedami pojasniti, kaj želi. To se namreč ob povprečni skrbnosti zahteva od vsakega človeka. Tožnikovo sklicevanje na nepoznavanje prava pri vlaganju laične vloge ne more predstavljati opravičljivega razloga, s katerim bi lahko uspel. Pravni red lahko deluje le v okviru fikcije, da vsi subjekti poznajo pravna pravila, in da so se dolžni po njih ravnati.

19.Sodišče ugotavlja še, da so razlogi za odločitev v izpodbijanem aktu v zadostni meri utemeljeni in obrazloženi, postopek pred izdajo izpodbijane odločbe je bil pravilen in voden v skladu z zakonom, posledično pa je odločitev pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo, kot izhaja iz izreka.

20.Sodišče je skladno s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe (dejstvo, da je tožnik vložil prošnjo za BPP, ki je ni dopolnil) med tožnikom in toženko ni bilo sporno.

Zveza: