Jedro

Nadgradnja stavbe je po višini definirana, če je določena nadmorska višina tal, tlaka prvega nadstropja in venca. Sodišče ne more upoštevati pavšalnega ugovora, da je študija osončenja neobjektivna in nepravilna, če se ne navede zakaj, naj bi bila neobjektivna, oziroma v čem je nepravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Sektretariata za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve občine z dne 10.9.1992, s katero je bilo dano investitorju lokacijsko dovoljenje za nadvišanje gospodarskega poslopja in garaže na parc. 115 pod tam navedenimi pogoji. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da se po določbi 2. odstavka 54. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90 - ZUN) izda lokacijsko dovoljenje na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija. Lokacijska dokumentacija pa se med drugim pripravi na podlagi določb o prostorskih ureditvenih pogojih (55. člen citiranega zakona). Območje lokacije ureja odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini ... (Uradne objave, št. 28/91), ki v 5. členu dovoljuje gradnjo znotraj ureditvenih območij. Po določbi 15. člena istega odloka se lahko dograjujejo, nadgrajujejo, rekunstruirajo in prenavljajo vse vrste stavb. Nadzidave so možne do višine večinsko prisotnega gabarita. V obravnavani zadevi ta gabarit ne bo presežen. Tožena stranka ugotavlja, da je lokacijska dokumentacija izdelana v skladu s pogoji citiranega odloka. Pridobljena so bila potrebna soglasja, med njimi tudi sanitarno, iz katerega izhaja, da čeprav bi novogradnja sicer delno zmanjševala osvetlitev sosedovega objekta ta ne bo zmanjšana izpod osnovne norme. Enako odločba ugotavlja za osončenost, saj iz študije osončenja izhaja, da bo sosedov objekt v najneugodnejšem času, to je 21. decembra, ko je kot sonca najnižji in najkrajši dan, osončen od 11. ure do 16.13 ure, zato pritožbene navedbe glede zmanjšanja osončenosti niso utemeljene. Tožena stranka še ugotavlja, da soglasje sosedov ni pogoj za izdajo lokacijskega dovoljenja.

Tožnik v tožbi navaja, da nadgradnja po višini ni definirana, da študija osončenja ni objektivna, ker je napravljena na podlagi zaupnega razmerja in na željo investitorja. Dalje navaja, da investitor in njegovi predniki skozi daljše obdobje nazaj svojo parcelo neprestano postopno pozidavajo, s čimer se je tožniku in sosedu postopoma odvzemala osončenost. Po mnenju tožnika bi investitor lahko gradil na dvorišču pred hišo, saj ima tam dovolj prostora. Dodaja še, da je garaža "črna gradnja", zato ni mogoče doseči zakonite nadgradnje. Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo razveljavi in izreče, da se nadzidava na garaži ne dopusti.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za izdajo lokacijskega dovoljenja za nadgradnjo gospodarskega poslopja in garaže, na območju, ki ga ureja že navedeni odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Sežana, kot to pravilno ugotavljata prvostopni in drugostopni upravni organ. Te ugotovitve tožnik tudi ne izpodbija. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno zaključila, da je izpodbijano lokacijsko dovoljenje izdano v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija. Tožbeni ugovor, da nadgradnja po višini ni definirana ni utemeljen. V odločbi o lokacijskem dovoljenju je v 2. alinei 2. odstavka izreka določeno, da bo višinski gabarit gospodarskega poslopja znašal P + 1, kar pomeni, da bo tlak pritličja na koti 100,20 m, tlak nadstropja na koti 103,20 m in venec na koti 106,20 m relativne nadmorske višine. Torej je nadgradnja po višini omejena, in to skladno z določbo 4. odstavka 15. člena odloka, ki določa, da smejo gospodarski objekti obsegati največ 2 etaži, pri čemer višina venca praviloma ne sme biti večja od 6 m nad koto okoliškega terena. Tožnik pa ni navedel, v čem bi naj bila študija osončenja neobjektivna oziroma nepravilna, zato tega njegovega ugovora sodišče ne more preizkusiti. Sodišče samo pa tudi ni našlo razloga za dvom v pravilnost študije osončenja, ki ugotavlja, da nadgradnja tudi v najneugodnejšem letnem času tožniku ne bo odvzela svetlobe in osončenosti izpod osnovne norme. Ugovor, da je garaža "črna gradnja" je tožbena novota in ga iz tega razloga sodišče ni upoštevalo, saj novih dejstev in novih dokazov v upravnem sporu ni mogoče uspešno uveljavljati (1. odstavek 39. člena zakona o upravnih sporih). Pravilna je tudi ugotovitev tožene stranke, da soglasje sosedov za izdajo lokacijske odločbe ni potrebno.

Ob obrazloženem sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporablja kot predpis Republike Slovenije.