Jedro

Prenos posestne meje v naravo ni predmet upravnega odločanja, ampak le tehnična storitev, ki jo upravni organ opravi po naročilu in na stroške lastnika. Postopek se konča s podpisom zapisnika oz. izjave na zapisnik, da se posamezni lastnik strinja s pokazano mejo in z zamejničenjem s trajnimi mejnimi znamenji. Zapisnik in mejnih znamenj ni mogoče izpodbijati v upravnem postopku, ker zapisnik ni upravna odločba.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, izdano med upravnim sporom zaradi molka drugostopnega organa, je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep Geodetske uprave K. z dne 8.3.1993, s katerim je navedeni organ prve stopnje ustavil postopek prenosa posestne meje v naravo med parcelami št. 878/2, 873/3 in 891 ter parcelami št. 876/1, 877 in 890 v k.o. G.v., ker med prizadetimi lastniki ni bilo doseženo soglasje, s tem pa ni bilo več pogojev za nadaljevanje postopka. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je prvostopni organ ponovil postopek v skladu s prejšnjo odločbo tožene stranke z dne 28.1.1992, s katero je bila odpravljena odločba prvostopnega organa z dne 27.10.1991 o zavrnitvi tožnikove zahteve, da je zapisnik o prenosu posestne meje v naravo z dne 9.4.1986 nepravilen v 3. točki zapisnika, v kateri je zapisano, da je bila meja sporazumno določena v skladu z navodili prvostopnega organa. V navedeni odločbi je prvostopni organ ponovil postopek prenosa posestne meje v naravo in v ponovljenem postopku v zapisniku z dne 3.3.1993 ugotovil, da lastnika zemljišč s prenosom meje ne soglašata. S tem pa se je izkazalo, da je bil zapisnik o prenosu posestnih meja z dne 9.4.1986 v 3. točki nepravilno sestavljen in zaradi tega ne more biti podlaga, da bi se nekatere meje, obravnavane v zapisniku, štele za dokončne. Zato je s sklepom z dne 8.3.1993 nadaljnji postopek ustavil. V tožbi, ki je bila najprej vložena po 26. členu Zakona o upravnih sporih, tožeča stranka ponavlja razloge iz njenih pritožb v upravnem postopku, z vlogo z dne 7.11.1996 pa razširja tožbo še na izpodbijano odločbo in opozarja na sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. ..., iz katerega izhaja, da je mogoče neveljavnost spornega zapisnika ugotoviti le v upravnem postopku, zaradi česar je odločba tožene stranke nepravilna v delu, v katerem napotuje tožnika, da v sodnem postopku ugotovi neveljavnost zapisnika. Predlaga, da sodišče ugotovi, da je zapisnik o prenosu posestne meje Geodetske uprave občin K. in R. z dne 9.4.1986 v 3. točki nepravilen.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih v izpodbijani odločbi in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Po podatkih v spisih je I.A. pri Geodetski upravi za občini K. in R. dne 26.5.1984 podal zahtevo za prenos posestnih meja v naravo po 33. členu Zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74, 42/86, RS 5/90, 17/91-I, 13/93 in 66/93) med zemljišči last predlagatelja in tožnikom tako, kot so označene v zemljiškem katastru. Po navedeni določbi se prenos posestnih meja v naravo izvede izven sodnega postopka le na zahtevo strank in na stroške lastnika in to pod pogoji, da ne teče sodni postopek zaradi posestne meje glede prizadete parcele (1. točka), da so prizadeti lastniki pismeno izjavili, da se strinjajo, da se posestna meja uradno vzpostavi (2. točka) in da za območje parcele v postopku obstoje zanesljivi numerični podatki predhodno opravljenih zemljiško-katastrskih meritev oziroma, da so obstoječi zemljiško-katastrski načrti tako zanesljivi, da je možno na njihovi podlagi vzpostaviti posestno mejo v predpisani dopustni natančnosti (3. točka). Ker so ti pogoji določeni kumulativno, upravni organ opravi prenos posestne meje v naravo po podatkih zemljiškega katastra le, če so izpolnjeni vsi navedeni pogoji. Prenos posestne meje v naravo ni predmet upravnega odločanja, ampak le tehnična storitev, ki jo upravni organ opravi po naročilu in na stroške lastnika. Postopek se konča s podpisom zapisnika oziroma izjave na zapisnik, da se posamezni lastnik strinja s pokazano posestno mejo in z zamejničenjem s trajnimi mejnimi znamenji. Tega zapisnika in postavitev mejnih znamenj ni mogoče izpodbijati v upravnem postopku, ker zapisnik ni upravna odločba. Upravni organ prve stopnje bi moral tako tožnikovo zahtevo pravzaprav zavreči. Če pa je zaradi napotil organa druge stopnje začel nov postopek prenosa posestne meje v naravo in ga zaradi nesoglasja strank ustavil, s tem po presoji sodišča niso bile kršene kakšne tožnikove pravice in pravne koristi, saj zapisnika z dne 9.4.1986 itak ni mogoče izpodbijati v upravnem postopku.

Glede na navedeno tožba ni utemeljena, zato jo je sodišče zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS/77), katerega določbo je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).