Jedro

Samo vodenje del in nadziranje opravljanja takih del oziroma prisotnost v prostoru, kjer se ta dela opravljajo, ne zadošča za ugotovitev, da je delavec opravljal taka izredno težka in za zdravje škodljiva dela, da bi se mu lahko štela zavarovalna doba s povečanjem.

Izrek

Revizija se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je ugodilo zahtevku tožnika (predlagatelja) na ugotovitev, da je tožnik od 1.4.1967 do 15.1.1993 opravljal posebno težka in za zdravje škodljiva dela, za katera se mu šteje zavarovalna doba s povečanjem.

Drugostopenjsko sodišče je ugodilo pritožbi tožene stranke (udeleženke), izpodbijano odločbo prvostopenjskega sodišča spremenilo in zahtevek tožnika kot neutemeljen zavrnilo.

Zoper pravnomočno odločbo je tožnik vložil pravočasno revizijo zaradi revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je bistveno kršitev določb pravdnega postopka sodišče druge stopnje zagrešilo zaradi protislovja med razlogi za izrek odločbe in razlogi v spisu (izjave prič), materialno pravo pa je bilo zmotno uporabljeno zato, ker se niso upoštevale določbe od 208. do 213. člena v zvezi s 317. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi ter sporno odločbo spremeni tako, da potrdi odločbo sodišča prve stopnje, podredno pa, da izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

ZPP v 386. členu določa, da preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano odločbo samo v tistem delu, ki se izpodbija v reviziji, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena tega zakona, in na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizijsko sodišče ni našlo razlogov, ki bi potrjevali revidentovo stališče, da je bila zagrešena bistvena kršitev določb pravdnega postopka zaradi protislovja med razlogi za izrek odločbe in izjavami prič v postopku (13. točka drugega odstavka 354. člena ZPP).

Drugostopenjsko sodišče je v izpodbijani odločbi natančno razlogovalo, zakaj je prišlo do zaključka, da revidentu v spornem obdobju ni mogoče priznati zavarovalne dobe s povečanjem. Ugotovilo je, da nobena od zaslišanih prič ni izrecno izjavila, da naj bi revident, ko je zamenjeval vodjo proizvodnje delaboracije, opravljal tista dela iz opisa del in nalog, ki dejansko pomenijo neposredno delo pri delaboraciji razstrelivnih sredstev, ki bi jih po opisu del in nalog moral opravljati vodja proizvodnje, kot na primer prvo delaboriranje novih MES, nadzorovanje kvalitete surovin in izdelkov, nadzorovanje in skrb za izvajanje tehnoloških in organizacijskih predpisov v obratu. Zaradi tega je zaključilo, da v postopku ni bilo dokazano, da je revident dejansko opravljal delo neposredno pri delaboraciji, iz česar izhaja, da niso izpolnjeni pogoji za štetje zavarovalne dobe s povečanjem. Taka ugotovitev je povsem v skladu z izjavami zaslišanih prič, saj so te jasno povedale le, da se je revident zadrževal veliko v obratu (to je bila tudi naloga vodje skupine zavarovanja, kar je revident dejansko bil), da je velikokrat nadomeščal vodjo proizvodnje delaboracije, da je nadziral opravljanje dela (tudi to je delo vodje skupine zavarovanja) in sodeloval pri izdajanju materiala. Nobena priča ni izpovedala, da je revident neposredno opravljal prej navedena dela vodje proizvodnje delaboracije. Protispisna pa je revizijska navedba, da ta priča opravljanje del pri delaboraciji eksplozivnih sredstev sploh naj ne bi štela za svoje delo. Je pa ta priča izrečno izpovedala, da revident ni neposredno opravljal del pri delaboraciji (l. št. 11). Zato uveljavljanje revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka v nakazani smeri ni utemeljeno. Ugotovljeno dejansko stanje pa, niti če je zmotno, niti če je nepopolno ugotovljeno, po določbi tretjega odstavka 385. člena ZPP ne more biti revizijski razlog.

Odločitev drugostopenjskega sodišča v izpodbijani odločbi je v skladu z določbami členov 208 do 211 in 317 zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - Uradni list RS, št. 12/92, 5/94 in 7/96). V 3. alinei 209. člena ZPIZ je določeno, da je mogoče določiti delovna mesta, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem zato, ker so izredno težka in škodljiva za zdravje v primerih, če delavci ta dela opravljajo neposredno ob virih škodljivih vplivov in v nepretrganem delovnem procesu. Zato za določitev takšnih del ne more biti odločilno, če je nekdo ta dela opravljal 50% rednega delovnega časa, oziroma če ni delal neposredno ob virih škodljivih vplivov. Samo vodenje del in nadziranje opravljanja takih del oziroma prisotnost v prostoru, kjer se ta dela opravljajo, ne zadošča za ugotovitev, da je delavec opravljal taka izredno težka in za zdravje škodljiva dela, da bi se mu lahko štela zavarovalna doba s povečanjem. To je tudi razlog, da delavci, ki so delali na zavarovanju (čuvaji) niso bili vključeni v skupine delavcev, ki se jim zavarovalna doba šteje s povečanjem, čeprav so se dejansko zadrževali v prostorih, kjer so se opravljala nevarna dela. Zato je bila v skladu z veljavnimi predpisi (stare določbe o priznavanju zavarovalne dobe s povečanjem so ostale v novi zakonodaji, ki se uporablja od 1992 praktično nespremenjene) že razvrstitev delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem pri toženi stranki, enako pa tudi odločitev drugostopenjskega sodišča v izpodbijani odločbi. Revident namreč niti ni bil razporejen na delovno mesto, na katerem se lahko zavarovalna doba šteje s povečanjem, niti ni dokazal, de je tako delo dejansko opravljal. Ker je revizijsko sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, je v skladu z določbo 393. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).