Jedro

ZFPPIPP z določilom 129. člena ureja obračun stroškov upnika sam in v celoti, zaradi česar ni mogoče uporabiti pravil pravdnega postopka glede teh stroškov.

Upnik ne glede na uspeh sam nosi svoje stroške, ki so mu nastali v postopku zaradi insolventnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožnikov predlog za povračilo stroškov.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da kljub 129. členu ZFPPIPP ne ureja situacije, ko enemu udeležencu povzroči stroške postopka drug udeleženec postopka po svoji izključni krivdi. Prijava ločitvene pravice upnice banke X. d.d. je imela pomanjkljivosti iz četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP, vendar jo je upravitelj priznal, ker ga je upnica preslepila s predložitvijo hrvaške sodbe. Stroški ugovora o prerekanju terjatev niso bili neznatni, prav tako tudi ne redni in običajno pričakovani stroški tovrstnih postopkov, kot je npr. prijava terjatve in ločitvene pravice. Ker je pritožniku stroške povzročila X. po svoji izključni krivdi, mu jih je dolžna povrniti na podlagi 156. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Sicer pa sodišče še ni odločilo o ugovoru pritožnika o prerekanju ločitvene pravice, zato je odločitev o stroških preuranjena.

3. Upravitelj je navedel, da vztraja pri dotedanjih navedbah. Torej vztraja, da ti stroški ne predstavljajo stroškov stečajnega postopka, določba 129. člena ZFPPIPP pa je jasna.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 129. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti. To določilo ne zajema npr. le stroškov, ki jih ima upnik v zvezi s prijavo terjatve, med stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti sodijo kakršnikoli stroški, ki mu nastanejo v tem postopku. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zapisalo, da ZFPPIPP z določilom 129. člena ureja obračun stroškov upnika sam in v celoti, zaradi česar ni mogoče uporabiti določbe (prvega odstavka) 121. člena ZFPPIPP in s tem ni mogoče uporabiti pravil pravdnega postopka glede teh stroškov.

6. Glede trditve, da je odločitev preuranjena, ker še ni bilo odločeno o ugovoru o prerekanju terjatev, pa višje sodišče še dodaja, da glede na določilo 129. člena ZFPPIPP ni pomembno, ali so bili stroški utemeljeni ali ne. Upnik ne glede na uspeh sam nosi svoje stroške, ki so mu nastali v postopku zaradi insolventnosti, torej tudi stroške vložitve ugovora o prerekanju terjatev iz 63. člena ZFPPIPP. Zato ni pomembno, da je bil sklep izdan, preden je bil izdan sklep o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).