Jedro

Ker je izvedenec za raziskave prometnih nezgod v svojem izvedenskem mnenju upošteval podatke o hitrosti in gibanju vozila minuto in 19-20 sekund pred dejanskim trkom, kot je bilo ugotovljeno z izvedenskim mnenjem izvedenca za tahografe, je izvedensko mnenje izvedenca za raziskave prometnih nezgod v nasprotju z raziskanimi okoliščinami (ugotovitvami izvedenca za tahografe). Posledično so s strani izvedenca za raziskave prometnih nezgod napačno izračunani pojemki, ki so v času trka delovali na vozilo. Izvedenec za tahografe je tudi ugotovil, da se je vozilo zaletelo v zid pod kotom navzdol (in ne čelno na škarpo), ta pa je nato deloval kot klin ali nož, ki je prodrl v globino vozila v času trajanja trka, zaradi nagnjenosti terena ob vozišču (kar je vplivalo na nagnjenost vozila ob trku) pa je vozilo dodatno pritiskalo s svojo maso na zid oziroma se zadelo na vogal ali rob zidu, kar naj ocenijo izvedenci za prometne nesreče. Navedenega sodišče prve stopnje ni razčistilo z izvedencem za raziskave prometnih nezgod in je s tem kršilo določila drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za plačilo 39.882,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 2. 2016 dalje (I. točka izreka) in tožnici naložilo povračilo 380,00 EUR pravdnih stroškov toženke (II. točka izreka).

2.Zoper sodbo se je pritožila tožnica.

3.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba je utemeljena.

Oris spora in odločitev sodišča prve stopnje

5.Tožnica je lastnica tovornega vozila Iveco Stralis AS 420, reg. št. ... (vozilo), ki je bilo poškodovano v prometni nesreči 14. 11. 2015. Vozilo je s sprednjim desnim delom trčilo v betonsko škarpo in se pri tem poškodovalo. V času nesreče je bilo vozilo obvezno in kasko zavarovano pri toženki. Na podlagi kasko zavarovanja tožnica zahteva povračilo škode (po predračunu pooblaščenega servisa), zmanjšane za 1 % odbitne franšize.

6.Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da se obseg poškodb na vozilu ne ujema z obsegom poškodb na betonski škarpi. Poškodbe na vozilu kažejo na sledi podrsanja ob desni strani vozila, ki pa ne bi mogle povzročiti tako obsežnih poškodb na betonski škarpi v enkratnem škodnem dogodku. Poleg tega poškodbe na škarpi ne sovpadajo s poškodbami na vozilu po obliki in lokaciji. Poškodbe na bloku motorja (močna korozija) in deformacija šasije na prednjem desnem delu vozila tudi niso mogle nastati na način, kot ga je zatrjevala tožnica. Izvedenec za prometne nezgode je potrdil, da do škodnega dogodka ni prišlo na zatrjevani način, izvedenec za tahografe pa je potrdil gibanje vozila v času nezgode in s tem potrdil podatke, ki jih je upošteval izvedenec za prometne nezgode. Sodišče prve stopnje je tožnici očitalo tudi, da je po nesreči premaknila vozilo, čeprav po splošnih pogojih ne bi smela spreminjati stanja poškodovanega vozila, ter da toženki ni predložila vseh relevantnih podatkov in dokazil. Tako je zaključilo, da tožbeni zahtevek že po temelju ni utemeljen. Neutemeljen pa je po oceni sodišča prve stopnje tudi po višini, saj tožnica ni ravnala skladno z navodili za odpravo škode in s toženko ni uskladila predračuna za popravilo vozila.

Pritožbena presoja

7.V pritožbi tožnica navaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev sprejelo preuranjeno, ne da bi ugotovitve in mnenja izvedenca za tahografe (dr. A.) posredovalo izvedencu za raziskave prometnih nezgod (dr. B.), ki je pred tem svoje mnenje gradil na napačnem mnenju C. C.

8.Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ocenilo, da je izvedenec za tahografe potrdil gibanje vozila v času nezgode in je s tem potrdil podatke, ki jih je sicer upošteval dr. B. pri svojem mnenju (19. točka obrazložitve). Vendar pritožba tožnice upravičeno izpostavlja, da je ta izhajal iz podatka o trku ob 5:23:10 (kot ga je določil C. C.), ne pa iz podatkov tahografa, kot jih je preučil izvedenec za tahografe dr. A. Ta je ugotovil, da se je ob 5:24:31 vozilo ustavilo, do trka pa je prišlo v času med 5:24:29 in 5:24:30. Ker je izvedenec za raziskave prometnih nezgod dr. B. v svojem izvedenskem mnenju upošteval podatke o hitrosti in gibanju vozila minuto in 19-20 sekund pred dejanskim trkom, kot je bilo ugotovljeno z izvedenskim mnenjem izvedenca za tahografe dr. A., je izvedensko mnenje izvedenca za raziskave prometnih nezgod (dr. B.) v nasprotju z raziskanimi okoliščinami (ugotovitvami izvedenca za tahografe dr. A.).

9.Pritožba tožnice tudi utemeljeno izpostavlja, da je izvedenec dr. A. pojasnil, kdaj je prišlo do škodnega dogodka, kakor tudi, kakšni so bili pojemki, ki so v času trka delovali na vozilo. Tako je dr. A. ugotovil, da je vozilo imelo pojemke ob zaviranju tudi preko -4,000 m/s2, v času nezgode je bil pojemek v vrednosti -4,444 m/s2, medtem ko je dr. B. izhajal iz pojemka ob trku v vrednosti 1,39 m/s2 (tabela 5a na strani 4 izvedenskega mnenja). Nadalje je izvedenec dr. A. ugotovil, da se je vozilo zaletelo v zid pod kotom navzdol, kar pomeni, da je na vozilo v času trka delovala tudi težnost in ne samo pojemek. Iz njegovega mnenja izhaja, da je ob trku vozilo zadelo ob rob ali vogal zidu (in ne čelno na škarpo), ta pa je nato deloval kot klin ali nož, ki je prodrl v globino vozila v času trajanja trka, zaradi nagnjenosti terena ob vozišču (kar je vplivalo na nagnjenost vozila ob trku) pa je vozilo dodatno pritiskalo s svojo maso na zid oziroma se zadelo na vogal ali rob zidu, kar naj ocenijo izvedenci za prometne nesreče. Na slednje je izvedenec dr. A. napotil tudi v zvezi s silami, ki so pri trku (pod kotom navzdol) ob rob ali vogal zidu znatno večje. Navedenega sodišče prve stopnje ni razčistilo z izvedencem za raziskave prometnih nezgod, čeprav sta to predlagali obe pravdni stranki, kar pritožba utemeljeno graja. Izvedenec dr. B. je tako npr. svoj zaključek, da ni logično, da bi spodnji desni del vozila, kjer se nahajajo žarometi, pri takem trku ostal nepoškodovan, predvsem pa, da bi obležal naslonjen na škarpo, žarometi pa povsem nepoškodovani, obrazložil s tem, da bi bili ob direktnem trku v škarpo žarometi povsem razbiti, plastika pa zvita in razdrobljena. Slednje ni skladno z ugotovitvami izvedenca dr. A., ki je ugotovil, da je ob trku vozilo zadelo ob rob oziroma vogal škarpe in ne čelno vanjo. Kot že navedeno, pa je izvedenec dr. B. upošteval napačen vhodni podatek o času trčenja, posledično so nepravilni tudi z njegove strani izračunani pojemki.

10.Sodišče prve stopnje je s tem kršilo določila drugega in tretjega odstavka 254. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1, ki jih smiselno uveljavlja tožnica v pritožbi, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Posledično je podan tudi dvom v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja.

11.Prav ima pritožba tudi v delu, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je tožnica svoje vozilo še pred klicem in prihodom policije premaknila. V policijskem zapisniku (priloga A3) je res navedeno, da je po prometni nesreči udeleženec vozilo umaknil z vozišča in poklical policijo ter prijavil prometno nesrečo. Vendar je v spisu več fotografij, ki jih je posnela policija, na katerih je tožničino vozilo še vedno "nataknjeno" na betonski zid in se torej nahaja na mestu, kjer je prišlo do trka in se je vozilo po trku tudi ustavilo. To je razvidno iz fotografije na prilogi B1, ki jo je predložila toženka, ter fotografij v dopolnitvi izvedenskega mnenja izvedenca dr. B. maja 2021 (slika 5) in v izvedenskem mnenju dr. A. z dne 12. 1. 2024 (str. 11, 14 in 16). Položaj vozil, ponesrečencev in sledov po prometni nezgodi je ugotavljal tudi izvedenec dr. B in v izvedenskem mnenju septembra 2020 ugotovil, da iz policijskega zapisnika ni razvidno, da bi bil kraj nezgode spremenjen. Fotografije s stanjem vozila, "nataknjenem" na betonsko škarpo na kraju nesreče je posnela policija, kar pomeni, da tožnica do prihoda policije ni premikala vozila. Posledično je zmoten zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da tožnica ni spoštovala določbe 4. točke prvega odstavka 28. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska (Splošni pogoji), skladno s katero zavarovanec ne sme spreminjati stanja poškodovanih oziroma uničenih stvari, dokler si jih ne ogleda predstavnik zavarovalnice, razen če je sprememba potrebna v javnem interesu, oziroma da bi bila škoda manjša.

12.Pritožba utemeljeno graja tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica kršila določbo drugega odstavka 28. člena Splošnih pogojev. Omenjena določba zahteva, da mora zavarovanec zavarovalnici dati vse potrebne podatke, ki jih ima na voljo in so nujno potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode, ter lahko zavarovalnica zahteva tudi druga dokazila, predvsem pa dokazilo, da je zavarovanec v primeru, ko je bil dolžan o nastanku zavarovalnega primera obvestiti policijo, to tudi storil. Nadalje določa, da če zavarovanec ne predloži zahtevanih podatkov in dokazov, se šteje, da ni dokazal nastanka zavarovalnega primera oziroma višine škode. Tožnica je o nesreči obvestila policijo in zavarovalnici predložila predračun (ponudbo) za stroške popravila, s čimer je izpolnila svojo sodelovalno dolžnost. Sodišče prve stopnje je tožnici neupravičeno očitalo, da toženki ni predložila vseh relevantnih podatkov in dokazil, kar naj bi bilo razvidno iz opomb zapisnika o ogledu poškodovanega vozila z dne 14. 11. 2015 (B 58). Navedena opomba določa, da zavarovalnica prosi za uskladitev predračuna z dodatnim ogledom na izbranem servisu ter dopolnitvijo zapisnika zavarovalnice. Zavarovalnica je zahtevek tožnice v celoti zavrnila, tako da do usklajevanja višine škode po predračunu sploh ni prišlo. Poleg tega so po določbi 942. člena Obligacijskega zakonika (OZ) nična pogodbena določila, po katerih bi zavarovanec izgubil pravico do odškodnine ali zavarovalne vsote, če po nastanku zavarovalnega primera ne bi izpolnil katere izmed predpisanih ali dogovorjenih obveznosti.

13.Po obrazloženem je višje sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje ob ugotovljenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi katerih je tudi dejansko stanje nepopolno oziroma zmotno ugotovljeno, razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Sodišče druge stopnje ocenjuje, da sámo, glede na naravo in okoliščine primera ter zgoraj navedene razloge, ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti ugotovljenih pomanjkljivosti, saj bi bila z odpravo postopkovnih kršitev z dopolnitvijo dokazovanja z izvedencem za raziskave prometnih nezgod pravdnim strankam odvzeta pravica do pravnega sredstva. S to odločitvijo tudi ne bo povzročena hujša kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. V ponovnem sojenju je potrebno dopolniti dokazni postopek z izvedencem za raziskave prometnih nezgod, kar bo lažje in hitreje opravilo sodišče prve stopnje. Zato kljub vložitvi tožbe 13. 11. 2018 razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ne pomeni večjega posega v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, gre pa za prvo razveljavitev. Sodišče prve stopnje mora v ponovljenem sojenju odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti oziroma kršitve ter ugotoviti vsa pravno odločilna dejstva in ponovno odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka, odločitev pa nato ustrezno obrazložiti.

14.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Drugi odstavek 254. člena ZPP določa, da če se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo ali če je izvid enega ali več izvedencev nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedencev. Tretji odstavek 254. člena ZPP pa določa, da če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev.