Jedro

Izpodbijani sklep je sklep procesnega vodstva, ki se nanaša na določitev roka za predložitev pooblastila, zoper katerega ni pritožbe. Zato pritožba zoper ta sklep ni dovoljena.

Navzven izraženo nestrinjanje dveh direktorjev, ki zastopata družbo skupno, o vprašanju, ali naj družba preneha ali ne, je po stališču pritožbenega sodišča preraslo iz notranjega razmerja v odločilno dejstvo za rešitev spora, ki ga sodišče, ki odloča o prenehanju ali obstoju družbe, ne more spregledati z obrazložitvijo, da naj sporna razmerja glede zastopanja uredita sama družbenika znotraj družbe.

Če družbenika ne moreta rešiti spornih razmerij o obstoju družbe, jih ne bosta niti glede zastopnikov družbe. Sodišče pa mora pravni osebi, ki se je v sporu znašla na strani tožene stranke, zagotoviti pravilno zastopanje, sicer tožbe zoper njo ne more obravnavati. Pri opravljanju svojih nalog morata direktorja ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.

Izrek

I. Pritožbi zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa se zavržeta.

II. Pritožbam zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa se ugodi tako, da se zavrže predlog A. R. in M. R. z dne 27. 8. 2019 za postavitev začasnega zastopnika družbi I., d. o. o. III. Zahteva, da V. K. kot prvo toženec po tožbi tožeče stranke plača tretje toženki stroške pritožbenega postopka, se zavrne.

IV. Pritožnici A. R. in M. R. sami nosita svoje pritožbene stroške.

V. V. K. kot toženec po tožbi in tožnik po nasprotni tožbi sam nosi stroške odgovora na pritožbo tožeče stranke A. R.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog Odvetniške pisarne X., o. p., d. o. o., L. za podaljšanje roka za predložitev pooblastila za zastopanje družbe I., d. o. o., oziroma odobritev opravljenih pravdnih dejanj, določenega s sklepom V Pg 464/2018 z dne 11. 7. 2019 (1. točka izreka) in predlog tožeče stranke in upnice po predlogu za začasno odredbo za postavitev začasnega zastopnika družbi I. d. o. o. (2. točka izreka).

2. Zoper sklep sta vložili 18. 9. 2019 pritožbo A. R. in M. R. (redna številka 80). Poleg zgoraj navedene pritožbe sta dne 25. 9. 2019 vložili še eno pritožbo (redna številka 82) zoper isti sklep, v kateri sta navedli, da z njo nadomeščata prvo pritožbo. Sklep izpodbijata v celoti zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS in kršitve pravice do poštenega sojenja iz člena 6(1) EKČP ter kršitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Uveljavljali sta tudi zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter napačno uporabo materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlagali, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožeče stranke za imenovanje začasnega zastopnika z dne 27. 8. 2019 v celoti ugodi oz. da ugodi predlogu I., d. o. o., za podaljšanje roka za predložitev pooblastila. Podrejeno sta predlagali razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Od tožene stranke sta zahtevali povrnitev vseh stroškov pritožbenega postopka.

3. Zoper sklep je vložila pritožbo tudi pooblaščenka toženk I., d. o. o., L. Navedla je, da izpodbija le 1. točko izreka sklepa. Uveljavljala je bistvene kršitve določb postopka ter višjemu sodišču predlagala, da ugodi pritožbi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za podaljšanje roka ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje o predlogu za podaljšanje roka. V obeh primerih je od V. K. kot prvo toženca po tožbi (pred združitvijo zadev) zahtevala, da tretje toženki povrne stroške pritožbenega postopka.

4. Toženec V. K. je odgovoril na pritožbo tožeče stranke s predlogom sodišču prve stopnje, da jo zavrže, podrejeno pa s predlogom sodišču druge stopnje, da pritožbo zavrne in potrdi v celoti sklep sodišča prve stopnje, tožeči stranki pa naloži v plačilo vse stroške pritožbenega postopka, ki jih je priglasil toženec v odgovoru na pritožbo.

5. O pritožbah zoper sklep je odločila višja sodnica kot sodnica posameznica (prvi odstavek 366.a člena ZPP).

K pritožbam zoper 1. točko izreka sklepa

6. Pritožbi nista dovoljeni.

7. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožeča stranka A. R. dne 5. 3. 2018 vložila tožbo zoper družbenika V. K. zaradi izključitve iz družbe I., d. o. o. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi vodi v pravdnem postopku tudi postopek zavarovanja terjatev. O začasni odredbi tožeče stranke A. R. in druge upnice po predlogu za izdajo začasne odredbe M. R. zoper toženo stranko V. K. in drugega dolžnika po predlogu za izdajo začasne odredbe M. K. ter tretjega dolžnika po predlogu za izdajo začasne odredbe I., d. o. o., še ni odločilo.

V. K. je hkrati z odgovorom na tožbo vložil 20. 4. 2018 nasprotno tožbo zaradi izključitve družbenice A. R. iz družbe I., d. o. o., in 5. 4. 2019 še eno nasprotno tožbo zoper A. R. in družbo I., d. o. o., zaradi prenehanja druge toženke. Sodišče prve stopnje je vse postopke združilo v skupno obravnavanje. Iz podatkov spisa izhaja, da sta prva in druga toženka na tožbo zaradi prenehanja družbe po pooblaščencih odgovorila. Druga toženka je predložila pisno pooblastilo za zastopanje Odvetniški pisarni X., o. p., d. o. o., iz L. dne 10. 5. 2019 (B2 v spisu V Pg 723/2019), ki pa ga sodišče prve stopnje ni upoštevalo in sodnih pisanj pooblaščeni odvetniški pisarni še ni vročalo.

S sklepom V Pg 464/2018 z dne 11. 7. 2019 je pooblaščenca toženke I., d. o. o., pozvalo, da v 8 dneh predloži pooblastilo za zastopanje, ker ga ni predložil ob vložitvi odgovora na tožbo v združeni zadevi V Pg 732/2019. Pozvalo ga je tudi, da v istem roku izkaže odobritev stranke za opravljena procesna dejanja (za odgovor na tožbo). Sklep je bil vročen odvetniški pisarni 19. 8. 2019. 8. Odvetniška pisarna je na poziv sodišča odgovorila, da je pooblastilo podpisala le direktorica M. R., ne pa tudi M. K., s katerim zastopata družbo skupno v skladu z določbo petega odstavka 515. člena ZGD-1. Ker bo direktorica M. R. sklicala (še eno) skupščino, je predlagala podaljšanje roka za predložitev pooblastila za 45 dni.

9. Sodišče prve stopnje je v okviru pooblastil, ki izhajajo iz 270. člena ZPP o določitvi ali podaljšanju sodnih rokov (9. točka), predlog za podaljšanje roka zavrnilo. Ugotovilo je, da pooblastilo ni podpisano v skladu z zakonom in zaključilo, da podaljševanje roka za predložitev pooblastila zaradi izvedbe nove skupščine ni potrebno. To pomeni, da glede na navedeno odločitev velja 8 dnevni rok za predložitev pooblastila iz sklepa z dne 11. 7. 2019. Dejstvo je, da odvetniška pisarna, ki je vložila pritožbo, še vedno (tudi po poteku 45 dni) ni izkazala podpisa M. K. na pooblastilu družbe I., d. o. o., vendar je stvar nadaljnjega postopka, kako bo sodišče prve stopnje to dejstvo upoštevalo v zvezi s presojo ravnanj direktorja družbe M. K. v pravdi po (nasprotni) tožbi V. K. zaradi prenehanja druge toženke.

10. Zoper odločbe, izdane med pripravami za glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka, ni pritožbe (tretji odstavek 270. člena ZPP). Izpodbijani sklep je sklep procesnega vodstva, ki se nanaša na določitev roka za predložitev pooblastila, zoper katerega v skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP ni pritožbe. Zato pritožba zoper ta sklep ni dovoljena (prvi odstavek 363. člena ZPP).

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče obe pritožbi zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa zavrglo (prvi odstavek 365. člena ZPP).

K pritožbi zoper 2. točko izreka sklepa

12. Pritožba je utemeljena.

13. Postavitev začasnega zastopnika toženi stranki I., d. o. o., sta predlagali A. R. in M. R. kot upnica po predlogu za začasno odredbo. Navedli sta, da ga predlagata zato, ker predloga ni podal V. K. kot tožnik po nasprotni tožbi na prenehanje družbe, čeprav bi ga moral glede na konflikt interesov v družbi, v kateri imata družbenika vsak 50 % glasovalnih pravic, oba direktorja, ki sta otroka od družbenikov, pa lahko družbo zastopata le skupno.

14. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, da v konkretnem primeru ni podan nobeden izmed pogojev za postavitev začasnega zastopnika toženki I., d. o. o., v skladu z določbo 82. člena ZPP.

15. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da si stališča družbenikov in obeh direktorjev družbe glede vprašanja, ali naj družba preneha, nasprotujejo, in sicer si en družbenik z direktorjem prizadeva k prenehanju družbe, druga družbenica z direktorico pa temu nasprotuje. Zato ne more pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da ne gre za noben konflikt interesov, ker gre za družbo, ki ima dva direktorja z zakonsko dovoljeno omejitvijo njunih izjav pri zastopanju družbe s skupnim zastopanjem (peti odstavek 515. člena ZGD-1). Navzven izraženo nestrinjanje dveh direktorjev, ki zastopata družbo skupno, o vprašanju, ali naj družba preneha ali ne, je po stališču pritožbenega sodišča preraslo iz notranjega razmerja v odločilno dejstvo za rešitev spora, ki ga sodišče, ki odloča o prenehanju ali obstoju družbe, ne more spregledati z obrazložitvijo, da naj sporna razmerja glede zastopanja uredita sama družbenika znotraj družbe. Ravno zato, ker družbenika ne uspevata več soglasno upravljati družbe (vsak je imetnik 50 % poslovnega deleža v družbi), želita spor rešiti na sodišču. Tega dejstva sodišče prve stopnje pri stališču, naj družbenika sama rešita vprašanje, kdo in na kakšen način bo zastopal družbo, v konkretnem primeru zmotno v zadostni meri ni upoštevalo.

16. Če družbenika ne moreta rešiti spornih razmerij o obstoju družbe, jih ne bosta niti glede zastopnikov družbe. Sodišče pa mora pravni osebi, ki se je v sporu znašla na strani tožene stranke, zagotoviti pravilno zastopanje, sicer tožbe zoper njo ne more obravnavati. Pritožbeno sodišče pri tem dodaja, da se sicer strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da morata pri odločitvi, ali naj omogočita toženki, ki je gospodarska družba, kvalificirano zastopanje pred sodiščem, oba direktorja te gospodarske družbe kot njena zakonita zastopnika ravnati odgovorno. Na lastno odgovornost morata voditi posle družbe in jo zastopati (515. člen ZGD-1). Odločitev, za katero sta pristojna, ne smeta prenašati na skupščino niti na koga drugega. Pri opravljanju svojih nalog morata direktorja ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika (prvi odstavek 263. člena ZGD-1 v zvezi s šestim odstavkom 515. člena ZGD-1).

17. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi moralo sodišče prve stopnje predlog za postavitev začasnega zastopnika toženi stranki zavreči (in ne zavrniti), ker ga ni podala tožeča stranka, ki s tožbo zahteva prenehanje družbe in ki je za tak predlog tudi upravičena v skladu s prvim odstavkom 82. člena ZPP). Zato je izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog A. R. in M. R. zavrglo (3. točka 365. člena ZPP). Glede na navedeno se izkaže, da sta pritožnici zoper 2. točko izreka uspeli (vendar le navidezno).

18. Sodišče prve stopnje pa bo moralo glede na zmotno stališče, da ne obstoji noben konflikt interesov, v nadaljevanju postopka, če bosta zakonita zastopnika toženke I., d. o. o., še naprej ravnala vsak po navodilu ene od pravdnih strank, začeti s pravdnima strankama, ki sta družbenika v tej družbi, odprto razpravljati o vprašanju obstoja pogojev za obravnavo nasprotne tožbe za prenehanje družbe in v zvezi s tem tudi o vprašanju, kdo dejansko v konkretnem primeru sploh zastopa sporno družbo. V kolikor bo štelo za potrebno, bo lahko sodišče tudi zahtevalo od pravdnih strank, naj se same izjavijo o dejstvih, ki jih je treba ugotoviti pred odločitvijo o vseh zahtevkih in predlogih strank (prvi odstavek 86. člena ZPP).

19. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah prvega odstavka 155. člena ZPP in 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.