Jedro

Začasna odredba o stikih pod nadzorom lahko traja največ devet mesecev in je po poteku tega obdobja ni mogoče ponovno izdati ali podaljšati (drugi odstavek 163. člena DZ).

Na podlagi tako podanega mnenja, ko se CSD dejansko ni opredelil do izvajanja stikov v trajanju ene ure enkrat na teden, sodišče druge stopnje kljub izrečenemu ukrepu po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), ne vidi razloga, da se stiki med ml. otrokom v starosti devetih mesecev ne bi mogli izvajati v trajanju ene ure vsakih 7 dni in se bo na ta način ohranila ustrezna povezanost med otrokom in staršem, kar je tudi namen stikov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se v I.a točki izreka sklepa sodišča prve stopnje "14 dni" nadomesti s "7 dni".

II. Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlogu upnika za izdajo začasne odredbe delno ugodilo in tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je odločilo o stikih med ml. otrokom z očetom - upnikom, ki potekajo pod nadzorom strokovnega delavca Centra za socialno delo, in sicer enkrat na 14 dni v trajanju ene ure, v terminu in na lokaciji, ki jo v dogovoru s staršema določi pristojni strokovni delavec Centra za socialno delo. V I.b točki je odločilo, da mora mati pravočasno zagotoviti navzočnost otroka na stiku in po koncu stika otroka prevzeti, oče se je dolžan stika udeležiti v celotnem trajanju, odpadli stiki pa se nadomestijo v terminu, ki ga v dogovoru s staršema določi strokovni delavec Centra za socialno delo. Oba starša sta dolžna dosledno spoštovati navodila Centra za socialno delo (I.c, d, e točka izreka). V II. točki izreka je za primer kršitve določilo denarno kazen v višini 500,00 EUR, ter odločilo, da začasna odredba velja največ devet mesecev oziroma 7 dni, če ustrezen predlog glede stikov z ml. otrokom z upnikom ne bo vložen. V preostalem delu je glede drugačnega obsega in načina izvedbe stikov ter izterjave denarne kazni predlog zavrnilo (V. točka izreka) in odločilo, da udeleženca postopka krijeta svoje stroške postopka.

2. Zoper sprejeto odločitev (I.a in V. točka izreka) se pritožuje upnik. Meni, da zgolj trajanje stika v eni uri vsakih 14 dni ni dovolj, da se ohrani povezanost med otrokom in staršem, kar je tudi namen stika. Sodišče je določilo stike v trajanju zgolj ene ure vsakih 14 dni iz razloga, ker CSD ne more zagotoviti kadra in prostorov za stike v predlaganem obsegu. Izvajanje stikov pod nadzorom ne more biti odvisno od kapacitet CSD. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da bodo stiki med upnikom in otrokom potekali enkrat tedensko pod nadzorom strokovnega delavca CSD v trajanju ene ure.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi izdalo začasno odredbo, saj je ocenilo, da je podana ogroženost otroka (161. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). Pri tem je svojo odločitev oprlo na mnenje CSD z dne 12. 7. 2024. CSD je v mnenju postavitev stikov pod nadzorom podprl in ocenil kot koristno za otroka, saj se bodo lahko, glede na strokovno oceno, kasneje razširili, pri tem pa je CSD ocenil, da je dvourni stik za otroka v starosti devetih mesecev predolg in da enourno druženje vsakih 14 dni zadošča za ohranitev povezanosti med otrokom in staršem, kar je tudi namen teh stikov.

5. 141. člen DZ opredeljuje stike kot pravico otroka in tudi pravico staršev, pri čemer poudarja, da se z njimi zagotavljajo otrokove koristi. Stiki otroka s starši morajo prvenstveno omogočiti otroku, da ohrani občutek čustvene navezanosti in medsebojne pripadnosti s staršem, s katerim ne živi skupaj, šele nato je njihov namen tudi, da ločeni starš uresniči svoje čustvene potrebe ter se seznanja z otrokovim telesnim in duševnim razvojem. Sodišče lahko odvzame ali omeji pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi. Z začasno odredbo lahko odloči, da se stiki izvajajo pod nadzorom oziroma ob navzočnosti strokovne osebe centra za socialno delo ali zavoda, v katerega je bil otrok nameščen in sicer največ dve uri na teden (prvi odstavek 163. člena DZ). Začasna odredba o stikih pod nadzorom lahko traja največ devet mesecev in je po poteku tega obdobja ni mogoče ponovno izdati ali podaljšati (drugi odstavek 163. člena DZ).

6. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da iz mnenja CSD izhaja, temu pa je sledilo tudi sodišče prve stopnje, da je trajanje stika z devet mesečnim otrokom v obsegu dveh ur preobsežen stik in je ustrezen stik v trajanju ene ure. Iz mnenja CSD pa ne izhaja zakaj ni ustrezen stik v trajanju ene ure vsakih 7 dni, ampak CSD v mnenju zgolj zapiše, da ocenjuje, da je stik v trajanju ene ure vsakih 14 dni dovolj, da se ohrani povezanost med otrokom in staršem, saj ne more zagotoviti kadra in prostora za stike v obsegu, kot to predlaga upnik in zato vztraja, da se stiki določijo glede na kadrovske in prostorske zmožnosti CSD in glede na zmožnosti obeh staršev, upoštevajoč ritem otroka. CSD v dopolnilnem mnenju z dne 17. 7. 2024 sicer navaja, da je predlog podal glede na dosedanje izkušnje in strokovna znanja upoštevaje, da je stik pod nadzorom, ki predstavlja izjemo in se določa le, če je otrok ogrožen, ustrezen, pri tem pa ne pojasni, zakaj ni ustrezno tedensko izvajanje stikov.

7. Na podlagi tako podanega mnenja, ko se CSD dejansko ni opredelil do izvajanja stikov v trajanju ene ure enkrat na teden, sodišče druge stopnje kljub izrečenemu ukrepu po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), ne vidi razloga, da se stiki med ml. otrokom v starosti devetih mesecev ne bi mogli izvajati v trajanju ene ure vsakih 7 dni in se bo na ta način ohranila ustrezna povezanost med otrokom in staršem, kar je tudi namen stikov. S tem se po prepričanju sodišča druge stopnje v največji meri ščiti koristi otroka in preprečuje njegova ogroženost, do katere bi lahko prišlo v primeru daljše odsotnosti stikov. V predmetnem postopku je namen določitve začasnih stikov pod nadzorom v ohranjanje povezanosti med očetom in otrokom. Pri tem ima sodišče druge stopnje v uvidu, da gre za začasno ureditev zaradi razlogov, ki so na strani očeta, vendar pa kljub temu meni, da je potrebno, tudi za devet mesečnega otroka, stike urediti tako, da bodo ti potekali eno uro na vsakih 7 dni, saj se bo le na ta način med otrokom in očetom lahko razvila oz. ohranjala ustrezna navezanost. 8. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje ob pravilni uporabi materialno pravnih določb 163. člena DZ odločilo, da se stiki med očetom in otrokom izvajajo enkrat na 7 dni v trajanju ene ure v terminu in na lokaciji, ki jo v dogovoru s staršema določi pristojni strokovni delavec centra za socialno delo, zato je pritožbi ugodilo in izpodbijano I.a točko izreka spremenilo kot izhaja iz izreka sklepa sodišča druge stopnje (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 5. alinejo 358. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1).

9. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP-1).