Jedro

Že iz jezikovne razlage semega odstavka 74. člena ZIZ izhaja, da upnik lahko predlog za odlog izvršbe poda le enkrat, nato pa lahko pred iztekom roka predlaga zgolj podaljšanje odloga, vendar pa odlog skupno ne sem trajati dlje od enega leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga. Čeprav razlaga jezikovno nedvoumnih oziroma jasnih zakonskih besedil ni dopustna (in claris non fit interpretatio), višje sodišče dodaja, da tako razlago zakonske norme potrjuje tudi namenska razlaga, vsebovana v Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-J.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnikov (etažnih lastnikov stavbe na naslovu Ulica 1, X.) za ponovni odlog izvršbe zavrnilo.

2. Sklep s pravočasno pritožbo izpodbija upnik – v imenu etažnih lastnikov stavbe na naslovu Ulica 1 X., upravnik večstanovanjske stavbe A. d. o. o., ki nasprotuje zavrnitvi predloga upnika za odlog izvršbe iz razloga, ker sta z dolžnikom dogovorjena, da bo dolžnik upniku obročno odplačeval svoj dolg, vsak mesec po 100,00 EUR, zato je upnik, skladno z določbami 72. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), v soglasju z dolžnikom in ostalimi upniki, predlagal odlog predmetnih izvršb za čas dveh let (do 8. 7. 2024). Prav tako ima dolžnik sklenjen sporazum s preteklim upnikom B. d. d., ki z odlogom soglaša, kar tudi prilaga. Ker dolžnik po najboljših močeh sodeluje z upniki in zmanjšuje svoj dolg, ki ni sorazmeren z vrednostjo premoženja, upnik nasprotuje izpodbijanemu sklepu in prilaga še mnenje CSD C. z dne 27. 10. 2022. 3. Dolžnik se v odgovoru na pritožbo strinja s pritožbo upnika in potrjuje dogovor z upnikom o odlogu izvršbe, zato nasprotuje izpodbijanemu sklepu.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v zvezi s 15. členom ZIZ – Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

6. V skladu z drugim odstavkom 72. člena ZIZ sodišče v primeru, če se je izvršba že začela, odloži izvršbo, če upnik, ki predlaga odlog, predloži listino, iz katere izhaja soglasje dolžnika z odlogom. Če teče izvršba na nepremičnino in je upnik predlagal odlog izvršbe s tem izvršilnim sredstvom, mora upnik predložiti tudi pisno soglasje ostalih upnikov, na predlog katerih je bila dovoljena izvršba na nepremičnino (tretji odstavek 72. člena ZIZ). V skladu z določbo sedmega odstavka 74. člena ZIZ je mogoč odlog izvršbe na upnikov predlog največ za eno leto.

7. Iz podatkov spisa v predmetni zadevi izhaja, da je sodišče prve stopnje, na predlog upnikov - etažnih lastnikov na naslovu Ulica 1, X., enkrat že odložilo izvršbo na nepremičnino do 23. 12. 2020,1 nato pa na predlog upnika B. d. d., še pred iztekom odloga, s sklepom z dne 6. 10. 2020, dovolilo nadaljevanje izvršbe, medtem ko je dolžnikov predlog za odlog izvršbe zavrnilo s sklepom z dne 25. 11.2020. Zatem je upnik (za upnike upravnik B. d. d.), v soglasju z vsemi upniki (etažnimi lastniki stavbe na naslovu Ulica 1, X.) ponovno predlagal odlog, za kar je predložil listino2 in predlagal odlog do 18. 12. 2021, nakar je sodišče prve stopnje, na podlagi 72. in 74. člena ZIZ, predlogu upnika za odlog izvršbe na predmetno nepremičnino, ponovno ugodilo in izvršbo odložilo do 18. 12. 2021.3

8. Sodišče prve stopnje je predlagani odlog izvršbe zavrnilo na podlagi stališča, da je na podlagi sedmega odstavka 74. člena ZIZ mogoč odlog izvršbe, ki ga je predlagal upnik za toliko časa, za kolikor je upnik predlagal, vendar največ eno leto, upnik pa lahko predlaga podaljšanje odloga, vendar odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga. Upnik sme predlagati odlog le enkrat, nato pa upnik lahko predlaga le podaljšanje dovoljenega odloga, pri čemer odlog skupaj ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga izvršbe. Tako stališče je pravilno.

9. Že iz jezikovne razlage navedene določbe namreč izhaja, da upnik lahko predlog za odlog izvršbe poda le enkrat, nato pa lahko pred iztekom roka predlaga zgolj podaljšanje odloga, vendar pa odlog skupno ne sem trajati dlje od enega leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga. Čeprav razlaga jezikovno nedvoumnih oziroma jasnih zakonskih besedil ni dopustna (in claris non fit interpretatio), višje sodišče dodaja, da tako razlago zakonske norme potrjuje tudi namenska razlaga, vsebovana v Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-J4. V konkretnem primeru je upnik nedvomno vložil nov predlog za odlog izvršbe, saj je predlog za podaljšanje odloga, mogoče vložiti le pred iztekom roka, za katerega je bila izvršba že odložena.

10. Ker glede na pojasnjeno upnik predlog za odlog izvršbe lahko vloži le enkrat, ponovno vloženemu predlogu ni mogoče ugoditi, tudi če bi bil vložen za obdobje, ki skupaj s prejšnjim odlogom ne bi presegalo enega leta, kar pa v konkretnem primeru ni podano, saj je bila izvršba skupaj že odložena za daljše časovno obdobje od enega leta. Glede na navedeno in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je upnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Sklep opr.št. VL 144013/2011 (s pristopljenimi) z dne 10. 1. 2020. 2 Iz katere izhaja soglasje dolžnika z odlogom (priloga A12), kot tudi listino, iz katere izhaja soglasje upnikov - etažnih lastnikov stavbe na naslovu Ulica 1, X. (priloga A11), in upnika D., d.o.o. (priloga A14), medtem ko drugih upnikov, ki bi morali soglašati z odlogom izvršbe, glede na podatke zemljiške knjige ni bilo. 3 Sklep z dne 10. marec 2021. 4 Glej Poročevalec Državnega zbora z dne 8. 5. 2014: iz razlage izhaja, da je bila takrat predlagana časovna omejitev odloga na predlog upnika na eno leto in le enkrat; iz obrazložitve predlagane spremembe v tistem času pa izhaja, da odlogi izvršbe vzdržujejo visečnost izvršilnega postopka zaradi preprečevanja zastaranja, medtem ko bi moral biti odlog izvršbe namenjen temu, da upnik odloži izvršbo za krajše obdobje, če pričakuje, da bo dolžnik v tem obdobju pridobil sredstva, ne pa da v nedogled podaljšuje izvršilni postopek, ki je v osnovi namenjen čimprejšnji prisilni realizaciji upnikove terjatve zoper dolžnika.