Jedro

Ob doslednem pravnem pojmovanju odločba sklada ne predstavlja izvršilnega naslova za izterjavo preživninskih terjatev v višini nadomestila preživnine, ampak javno listino iz prvega odstavka 24. člena ZIZ, ki izkazuje prehod preživninske terjatve preživninskega upravičenca do preživninskega zavezanca v višini priznanega nadomestila preživnine na sklad.

Položaja, ko pride po izdaji izvršilnega naslova, s katerim je določena preživninska obveznost dolžnika, do (začasne) ponovne vzpostavitve družinske skupnosti, v kateri starša dejansko izvajata skupno vzgojo in varstvo otrok ter preživljata otroke v okviru skupnega gospodinjstva, ni mogoče enačiti s položajem, ko izvršilni naslov preneha veljati zaradi prenehanja otrokovega rednega šolanja po 18. letu starosti, sklenitve zakonske zaveze ali dopolnjenega 26. leta starosti. V teh primerih že po zakonu (ex lege) preneha sama pravica do preživljanja, zaradi česar sodna odločba ali sodna poravnava, s katero je bila določena preživnina, izgubi lastnost izvršilnega naslova. Ob ponovni vzpostavitvi družinske skupnosti staršev in otroka, ki sta ga starša dolžna preživljati, pa ne preneha pravica do preživljanja, temveč nastopi položaj, ko se ta pravica v času trajanja družinske skupnosti dejansko izvršuje na drug način. Zaradi preživljanja v okviru skupnega gospodinjstva in izpolnjevanja preživninske obveznosti na drug način preživninski upravičenec (oziroma zanj drugi starš) v tem času nima pravice zahtevati preživnine v denarju. Takšno pravico pa ponovno pridobi, ko skupno gospodinjstvo s preživninskim zavezancem preneha.

Vročitev obvestila o uskladitvi nadomestila preživnine preživninskemu zavezancu je bistvena z vidika veljavnosti morebitne izpolnitve preživninske obveznosti preživninskemu upravičencu oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku, ne pa z vidika prehoda terjatve v višini višjega usklajenega zneska na sklad. Ta na sklad preide že v posledici uskladitve, ki jo izkazuje obvestilo, ne glede na to, ali in kdaj je bilo obvestilo vročeno preživninskemu zavezancu.

Sodišče druge stopnje (enako kot sodišče prve stopnje) v zvezi s presojo pravice sklada do izterjave zamudnih obresti od zneskov v višini priznanih nadomestil preživnine ni sledilo dosedanji večinski sodni praksi, ki, izhajajoč s stališč, da odločba sklada o pravici do nadomestila preživnine z obvestilom sklada o uskladitvi nadomestila preživnine ne predstavlja izvršilnega naslova za izterjavo zamudnih obresti od zneskov v višini priznanih nadomestil preživnine in da bi sklad izvršilni naslov za izterjavo zamudnih obresti moral šele pridobiti, skladu odreka pravico do izterjave zamudnih obresti. Sodišče druge stopnje se s stališčem, da odločba sklada z obvestili o uskladitvi nadomestila preživnine ne predstavlja izvršilnega naslova za izterjavo zamudnih obresti, sicer strinja. Vendar pa izpostavlja, da izvršilni naslov za izterjavo zamudnih obresti od (dela) preživninskih terjatev, ki so prešle na sklad, v razmerju do preživninskega zavezanca predstavlja sodna odločba (ali sodna poravnava), v kateri je določena preživninska obveznost, seveda pod pogojem, da je zavezancu v tej odločbi (sodni poravnavi) naloženo tudi plačilo zamudnih obresti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki I izreka spremeni tako, da se v tem delu zdaj glasi: "I. Ugovoru se delno ugodi in se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru I 1366/2023 z dne 21. 6. 2023 v točki 1 izreka v delu, v katerem je izvršba dovoljena za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od: - zneska 85,50 EUR od 15. 7. 2021 do vključno 21. 7. 2021, - zneska 85,50 EUR od 13. 8. 2021 do vključno 21. 8. 2021, - zneska 85,50 EUR od 15. 9. 2021 do vključno 21. 9. 2021, - zneska 85,50 EUR od 15. 10. 2021 do vključno 21. 10. 2021, - zneska 85,50 EUR od 15. 11. 2021 do vključno 21. 11. 2021, - zneska 85,50 EUR od 15. 12. 2021 do vključno 21. 12. 2021, - zneska 85,50 EUR od 14. 1. 2022 do vključno 21. 1. 2022, - zneska 85,50 EUR od 15. 2. 2022 do vključno 21. 2. 2022, - zneska 89,69 EUR od 15. 3. 2022 do vključno 21. 3. 2022, - zneska 89,69 EUR od 14. 4. 2022 do vključno 21. 4. 2022, - zneska 89,69 EUR od 13. 5. 2022 do vključno 21. 5. 2022, - zneska 89,69 EUR od 15. 6. 2022 do vključno 21. 6. 2022, - zneska 89,69 EUR od 15. 7. 2022 do vključno 21. 7. 2022, - zneska 89,69 EUR od 12. 8. 2022 do vključno 21. 8. 2022, - zneska 89,69 EUR od 15. 9. 2022 do vključno 21. 9. 2022, - zneska 89,69 EUR od 14. 10. 2022 do vključno 21. 10. 2022, - zneska 89,69 EUR od 15. 11. 2022 do vključno 21. 11. 2022, - zneska 89,69 EUR od 15. 12. 2022 do vključno 21. 12. 2022, - zneska 89,69 EUR od 13. 1. 2023 do vključno 21. 1. 2023, - zneska 89,69 EUR od 15. 2. 2023 do vključno 21. 2. 2023, - zneska 98,93 EUR od 15. 3. 2023 do vključno 21. 3. 2023, - zneska 98,93 EUR od 14. 4. 2023 do vključno 21. 4. 2023, - zneska 98,93 EUR od 15. 5. 2023 do vključno 21. 5. 2023 razveljavi in predlog za izvršbo v tem obsegu zavrne.

V ostalem se ugovor zavrne."

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu točke I izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom pod točko I izreka zavrnilo ugovor dolžnika z dne 1. 7. 2023, pod točko II izreka pa je zavrnilo zahtevek upnika za povrnitev stroškov odgovora na ugovor z dne 25. 7. 2023. 2. Zoper odločitev o zavrnitvi ugovora je obširno pritožbo vložil dolžnik in uveljavljal razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Menil je, da je sklep o izvršbi pomanjkljiv, ker v njem ni naveden izvršilni naslov, v izpodbijanem sklepu pa se sodišče prve stopnje do tega ni ustrezno opredelilo. Sodišču prve stopnje je očital, da v obrazložitvi izpodbijanega sklepa manjka vsebina, ki bi utemeljila odločitev, zakaj dejstva, ki jih je navedel, niso ugovorni razlogi iz prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Po mnenju dolžnika so bile z izpodbijanim sklepom kršene tudi določbe Ustave RS, in sicer 2., 14., 22. in 25. člen, ter 6., 13. in 14. člen EKČP. Sodišče prve stopnje je pri odločanju opustilo lastno dokazno oceno in je v celoti sledilo navedbam upnika, ne da bi te preverilo. Sodišče prve stopnje tudi ni podalo ustrezne obrazložitve glede neizvedbe oziroma zavrnitve predlaganih dokazov. Tako je kršilo zakonske določbe, ustvarilo neenak položaj med strankama in se postavilo na stran upnika kot močnejše stranke. Obširno je pojasnil pomen ustrezne obrazložitve. Menil je, da je sodišče napačno uporabilo določbo 53. člena ZIZ, ko je ocenilo, da je njegov ugovor neutemeljen. Izpostavil je, da upnik za zatrjevano dejstvo neplačevanja preživnine, ki utemeljuje izplačevanje nadomestila preživnine, ni ponudil nobenega dokaza, s čimer svoje obveznosti trditvenega bremena ni izpolnil. Sodišče je zaradi zmotnega materialnopravnega pristopa tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Upnik je podal pomanjkljivo trditveno podlago glede zatrjevanih obveznosti, zato preizkus skladnosti ni bil mogoč. Sodišču prve stopnje je očital, da je opustilo preizkus skladnosti izterjevanih obveznosti z izvršilnim naslovom in ni ugotavljalo pravno pomembnih dejstev glede zatrjevanih denarnih obveznosti ter njihove zapadlosti, kar pomeni kršitev po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Menil je, da bi se lahko sodišče prve stopnje pred sprejetjem končne odločitve z izvedbo naroka z zaslišanjem in s poizvedbami o plačilih samo prepričalo o dejanskem stanju in ga tako pravilno ugotovilo, te dokaze pa je neutemeljeno zavrnilo. Grajal je tudi stališče sodišča prve stopnje, da lahko sam terja povrnitev plačanih preživnin od zakonite zastopnice preživninskega upravičenca. V tej zvezi je opozoril, da se je že oblikovala sodna praksa, da je v primeru neupravičene obogatitve upnik tisti, ki terja preveč plačana nadomestila. Povzel je sklepa VSL I Cp 512/2023 in I Cp 3029/2014. Glede očitka sodišča prve stopnje, da ni zatrjeval, še manj pa dokazal, da je obveznost plačila preživnine izpolnil, je opozoril, da je predlagal dokaz s poizvedbo o opravljenih nakazilih, ki ga sodišče prve stopnje ni izvedlo. Nasprotoval je stališču sodišča prve stopnje, da upnik ni bil dolžan predložiti dokazil o nakazilih nadomestil preživnine in sodišču prve stopnje očital, da ni želelo izvesti dokaza s poizvedbo o izplačanih nadomestilih, ki ga je predlagal. Opozoril je, da tako iz materialnega prava kot tudi iz sodne prakse izhaja, da lahko pri izpolnitvi preživninske obveznosti pride tudi do soglasja med staršema glede izpolnitve obveznosti. Menil je, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, kdaj so mu bila vročena obvestila, kdaj so bila izvedena nakazila in v celoti preveriti dejansko stanje z izvedbo predlaganih dokazov. Ker sodišče prve stopnje v tej zvezi ni sledilo predlaganim dokazom, pomeni takšno odločanje odmik od sodne prakse kot tudi od pravilne uporabe materialnega prava. Povzel je odločitev VSL v sklepu II Ip 775/2020. Sodišču prve stopnje je nadalje očital, da ni s predhodnim vprašanjem reševalo ugotovitve obstoja okoliščin, ki vplivajo na prenehanje pravice, kot je opredeljena v sklepu N 272/2014, in ki imajo za posledico ugasnitev izvršljivosti izdanega sklepa, kar pomeni, da ni izvršljiva niti odločba upnika PS-00204/2018, tako pa tudi ni veljavna odločba, ki izkazuje zakonsko subrogacijo, in tudi ne obvestila o uskladitvi nadomestila preživnine. Iz navedenega izhaja kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter 340. in 341. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ. Po mnenju pritožnika je sodišče prve stopnje tudi zmotno uporabilo materialno pravo in nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede obstoja zunajzakonske skupnosti in na to vezane izvršljivosti sklepa N 272/2014. Opozoril je, da je sodišče v obrazložitvi samo ugotovilo in potrdilo skupno družinsko življenje, enako pa je ugotovil tudi upnik. Odločitev sodišča prve stopnje zato predstavlja odmik od stališča sodne prakse, da s prenehanjem ločenega življenja staršev ex lege preneha tudi pravna veljavnost izvršilnega naslova. Ponovil je navedbe iz ugovora glede prenehanja izvršljivosti sklepa N 272/2014 zaradi ponovne vzpostavitve življenjske/družinske skupnosti. Izpostavil je, da pravica, ki preneha, ne more sama ponovno oživiti. V obravnavani zadevi bi ob ponovnem razhodu staršev morala biti izdana nova sodna odločba, s katero bi bilo na novo odločeno o preživnini, ki pa ni bila izdana, zaradi česar ne obstaja veljaven izvršilni naslov za izterjavo terjatev, ki jih uveljavlja upnik. Izpostavil je, da se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklicevalo na sklep I Ip 786/2021, ki pa ima pomanjkljivosti in kontradiktornosti ter nasprotuje stališčem sodne prakse (npr. sklepu VSL Cst 204/2022, sklepu VSM I Ip 568/2017), zaradi česar je tudi izpodbijani sklep obremenjen z istimi pomanjkljivostmi. Sodišču prve stopnje je nadalje očital, da je spregledalo, da morajo biti za subrogacijo predhodno izpolnjeni pogoji, kot jih določajo določbe Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS). Upnik ni ne v predlogu za izvršbo ne v odgovoru na ugovor dokazal upravičenosti oziroma obstoja pogojev, ki vstop utemeljujejo, to je obstoja pravice do nadomestila preživnine. Zgolj obstoj odločbe sklada še ne pomeni, da odločba ni obremenjena s kršitvami, da je avtomatsko izvršljiva in da pravica do nadomestila preživnine dejansko obstaja. Upnik je samovoljno izvajal izplačevanje nadomestil preživnine. Opozoril je na nepravilno uporabo 21.a, 21.d in 21.f člena ZJSRS in poudaril, da se višina nadomestila zmanjša za znesek morebitne plačane preživnine. Ker sodišče prve stopnje zneska plačane preživnine ni ugotavljalo, ni moglo pravilno in zakonito odločiti o obstoju terjatve upnika in njeni višini. Zgolj potrditev navedb upnika brez lastne presoje in dokazne ocene sodišča ne pomeni zakonitega sojenja. Prav tako je menil, da upnik na dolžnika ne more prenesti odgovornosti za obveščanje o pomembnih dejstvih, ki vplivajo na izplačevanje nadomestil preživnine. Takšna obveznost bremeni zakonito zastopnico preživninskega upravičenca, ki nadomestila prejema, kar izhaja iz same odločbe upnika. Nadalje je nasprotoval odločitvi sodišča prve stopnje glede dovolitve izvršbe za izterjavo zakonskih zamudnih obresti. Navedel je, da te niso bile nikjer določno opredeljene, takšno postopanje pa odstopa od sodne prakse in temelji na napačni uporabi materialnega prava. Povzel je sklepa VSL II Ip 1454/2017 in VSC I Ip 969/2008. Predlagal je, da se njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in izvršilni postopek ustavi, podredno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Stroškov pritožbe ni priglasil. 3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Dolžnik v postopku na prvi stopnji ni uspel v delu, v katerem je sodišče prve stopnje odločilo o zavrnitvi njegovega ugovora zoper sklep o izvršbi (točka I izreka), medtem ko je odločitev o zavrnitvi upnikovega stroškovnega zahtevka, sprejeta v točki II izreka, dolžniku v korist, dolžnik pa ji v pritožbi tudi ni določno nasprotoval. Sodišče druge stopnje je na podlagi prvega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ zato štelo, da dolžnik sklep sodišča prve stopnje izpodbija le glede odločitve pod točko I izreka. Pravilnost sklepa sodišča prve stopnje je zato preizkusilo le v tem delu, in sicer tako v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za odločitev o pritožbi (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ ter drugi odstavek 55. člena ZIZ), pri tem pa je ugotovilo, da je pritožba delno utemeljena le glede izterjave dela zakonskih zamudnih obresti, medtem ko v ostalem delu niti pritožbeno uveljavljanih niti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, ki bi narekovale razveljavitev ali spremembo izpodbijanega sklepa, ni ugotovilo.

6. V obravnavani zadevi je upnik izvršbo predlagal na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru N 272/2014 z dne 16. 7. 20141 v zvezi z odločbo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije (v nadaljevanju: sklad) PS-00204/2018 z dne 4. 7. 2018, ki je postala izvršljiva 23. 7. 2018 (v nadaljevanju: odločba sklada),2 in obvestili o uskladitvi nadomestila preživnine z dne 21. 2. 2020, 21. 2. 2022 in 28. 2. 20233, in sicer za izterjavo terjatev v višini nadomestil preživnine4 za čas od 1. 7. 2021 do 31. 5. 2023 v skupni višini 2.070,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva (zatrjevanega) izplačila vsakega posameznega nadomestila preživnine dalje. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi izvršbo tudi dovolilo, pri čemer se je, kot je to običajno, sklicevalo na upnikov predlog kot sestavni del sklepa o izvršbi. Upnik je v predlogu za izvršbo kot podlago za svoj zahtevek navedel vse zgoraj citirane listine in jih predlogu tudi priložil, do česar se je v izpodbijanem sklepu celovito opredelilo tudi sodišče prve stopnje.5 Pritožbeni očitek, da v sklepu o izvršbi ni naveden izvršilni naslov, je tako neutemeljen. Nadalje je pravilna in s podatki spisa skladna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik v skladu z 28. členom ZJSRS dolžnika obvestil o vstopu sklada v položaj otroka, in sicer z obvestilom z dne 14. 8. 2018 (v nadaljevanju: obvestilo o vstopu), katerega vročitev dolžniku z dnem 23. 8. 2018 je izkazal s predlogu za izvršbo priloženo vročilnico.

7. Sklep N 272/2014 (pod predpostavko, da ni prenehal učinkovati, o čemer več v nadaljevanju) predstavlja izvršilni naslov za izterjavo terjatev v njem določene preživnine s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v korist otroka A. A. Z nastopom izvršljivosti odločbe sklada pa so na podlagi prvega in tretjega odstavka 28. člena ZJSRS v sklepu N 272/2014 določene preživninske terjatve otroka do dolžnika kot preživninskega zavezanca do višine zneskov nadomestila preživnine, ki jih je na podlagi odločbe dolžan izplačevati sklad, prešle na sklad, ki je v razmerju do dolžnika s tem vstopil v položaj otroka kot upnika do višine teh sredstev, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov.6

8. Ob doslednem pravnem pojmovanju odločba sklada ne predstavlja izvršilnega naslova za izterjavo preživninskih terjatev v višini nadomestila preživnine,7 ampak javno listino iz prvega odstavka 24. člena ZIZ, ki izkazuje prehod preživninske terjatve preživninskega upravičenca do preživninskega zavezanca v višini priznanega nadomestila preživnine na sklad.8 Če pride po izdaji odločbe sklada do uskladitve nadomestila preživnine (peti odstavek 21.d člena ZJSRS), višino višjega zneska preživninske terjatve, ki od uskladitve preide na sklad, (skupaj z odločbo sklada) izkazuje obvestilo o uskladitvi nadomestila preživnine. Dolžnik je vse od prejema obvestila o vstopu oziroma od prejema obvestila o uskladitvi nadomestila preživnine dalje del preživninskih terjatev v višini (usklajenega) nadomestila preživnine v bodoče dolžan plačevati skladu, in sicer skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Le izpolnitev skladu ima pravni učinek prenehanja preživninske terjatve v višini (usklajenega) nadomestila preživnine (drugi odstavek 419. člena Obligacijskega zakonika - OZ), razen če sklad izpolnitev preživninskemu upravičencu oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku odobri (drugi odstavek 280. člena OZ).9 Preživninskemu upravičencu oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku pa je, če je nadomestilo preživnine nižje od preživnine, preživninski zavezanec dolžan (in upravičen) plačevati le morebitno razliko do dolgovane mesečne preživnine.10

9. Pravilno je stališče dolžnika, da je obstoj oziroma veljavnost izvršilnega naslova, iz katerega izhaja zavezančeva obveznost plačevanja preživnine, pogoj za obstoj pravice sklada do izterjave zneskov v višini nadomestil preživnine od preživninskega zavezanca. Sklad z vstopom v položaj preživninskega upravičenca v razmerju do preživninskega zavezanca namreč ne more pridobiti pravic, ki jih preživninski upravičenec nima, in tudi ne izterjevati preživninskih terjatev, za katere preživninski upravičenec nima (več) izvršilnega naslova, bodisi da je bil ta po izdaji razveljavljen, spremenjen, odpravljen ali izrečen za neveljavnega bodisi da je zaradi okoliščin, ki so nastopile po izdaji, prenehal ex lege11 bodisi da je bil že ob nastanku brez pravnega učinka12. Če izvršilni naslov preneha veljati oziroma izgubi učinek, sklad od osebe, ki je v izvršilnem naslovu sicer navedena kot preživninski zavezanec, ne more več zahtevati plačila preživninskih terjatev, in sicer tudi ne takrat, ko je nadomestila preživnine v skladu z izdano odločbo dejansko izplačal. 10. Vendar pa sodišče druge stopnje soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da okoliščine, zaradi katere bi sklep N 272/2014 izgubil pravni učinek, ne predstavlja pritožbeno nesporna okoliščina, da je bila kmalu po izdaji tega sklepa začasno ponovno vzpostavljena družinska skupnost dolžnika, otroka in njegove matere, ki pa je prenehala že pred izdajo odločbe sklada.13 Do navedenega se je sodišče druge stopnje podrobno opredelilo že v sklepu VSM I Ip 786/2021 z dne 23. 2. 2022 (točke 6 do 9 obrazložitve), s katerim je odločilo v postopku, ki je tekel med istima strankama, le da v zvezi z izterjavo zneskov, zapadlih v drugem obdobju. Z argumenti, podanimi v pritožbi, pritožnik tam sprejetih stališč glede učinkov ponovne (začasne) vzpostavitve družinske skupnosti na veljavnost izvršilnega naslova ni uspel omajati in pri njih sodišče druge stopnje tudi v obravnavani zadevi vztraja.

11. Kot je sodišče druge stopnje pojasnilo že v sklepu I Ip 786/2021, položaja, ko pride po izdaji izvršilnega naslova, s katerim je določena preživninska obveznost dolžnika, do (začasne) ponovne vzpostavitve družinske skupnosti, v kateri starša dejansko izvajata skupno vzgojo in varstvo otrok ter preživljata otroke v okviru skupnega gospodinjstva, ni mogoče enačiti s položajem, ko izvršilni naslov preneha veljati zaradi prenehanja otrokovega rednega šolanja po 18. letu starosti, sklenitve zakonske zaveze ali dopolnjenega 26. leta starosti.1415 V teh primerih že po zakonu (ex lege) preneha sama pravica do preživljanja,16 zaradi česar sodna odločba ali sodna poravnava, s katero je bila določena preživnina, izgubi lastnost izvršilnega naslova.17 Ob ponovni vzpostavitvi družinske skupnosti staršev in otroka, ki sta ga starša dolžna preživljati, pa ne preneha pravica do preživljanja, temveč nastopi položaj, ko se ta pravica v času trajanja družinske skupnosti dejansko izvršuje na drug način. V tem času se preživljanje otroka ne izvršuje z nakazovanjem oziroma izročanjem denarnih zneskov preživnine, določenih z izvršilnim naslovom, staršu, ki mu je otrok dodeljen v vzgojo in varstvo, temveč s preživljanjem otroka v okviru skupnega gospodinjstva (prim. 131. člen ZZZDR oz. prvi odstavek 194. člena DZ), pri čemer je mogoče šteti, da je drugi starš že s tem, ko je bilo vzpostavljeno skupno gospodinjstvo, v takšen način preživljanja konkludentno privolil.18 Zaradi preživljanja v okviru skupnega gospodinjstva in izpolnjevanja preživninske obveznosti na drug način preživninski upravičenec (oziroma zanj drugi starš) v tem času nima pravice zahtevati preživnine v denarju.19 Takšno pravico pa ponovno pridobi, ko skupno gospodinjstvo s preživninskim zavezancem preneha.20

12. Sodišče druge stopnje ne soglaša s stališčem pritožbe, da je zaradi (začasnega) prenehanja pravice do prejemanja preživnine v denarju, do katerega je prišlo po izdaji izvršilnega naslova, prenehal učinkovati tudi izvršilni naslov. Takšno stališče tudi ne izhaja iz sklepa VSL Cst 204/2022 z dne 7. 7. 2022, na katerega se sklicuje dolžnik.21 Sicer pa položaj v obravnavani zadevi v bistvenih okoliščinah ni enak položaju v zadevi VSL Cst 204/2022. V tisti zadevi je namreč sodišče kot ključno dejstvo ugotovilo, da so bile sodne poravnave, s katerimi je bila dogovorjena obveznost preživljanja, sklenjene oziroma sklep na podlagi dogovora strank izdan v času, ko je zunajzakonska skupnost med staršema preživninskih upravičencev še obstajala in je šlo za fiktivni dogovor o preživnini zaradi izogibanja davčnim obveznostim, zaradi česar sodne poravnave oziroma sklep sodišča že ob sklenitvi oziroma izdaji niso imeli pravnega učinka. V obravnavani zadevi pa je dolžnik trdil, da je do ponovne vzpostavitve družinske skupnosti prišlo šele po izdaji izvršilnega naslova. Ob tem ni podal navedb, iz katerih bi izhajalo, da sta imela dolžnik in zakonita zastopnica preživninskega upravičenca že ob sklenitvi sporazuma, na podlagi katerega je sodišče izdalo sklep N 272/2014, namen ponovne vzpostavitve družinske skupnosti in da je bil sporazum fiktiven, sklenjen brez namena, da bi se dejansko izvrševal, ampak zgolj z namenom pridobitve določenih davčnih, socialnih ali drugih ugodnosti. Drugače, kot je to bilo v citirani zadevi, zato v obravnavani zadevi ni podlage za ugotovitev, da je bil sklep N 272/2014 že od izdaje dalje brez učinka.

13. Sodišče druge stopnje, kot že v sklepu I Ip 786/2021, ob tem še izpostavlja, da bi bila razlaga, po kateri bi vsaka ponovna vzpostavitev družinske skupnosti imela za posledico prenehanje učinkovanja izvršilnega naslova, v nasprotju s koristmi otrok, saj bi bilo tudi po kratkotrajnejših vzpostavitvah in nato ponovnem razpadu življenjske skupnosti staršev in otrok treba voditi nove sodne postopke in pridobivati nove izvršilne naslove za plačilo preživnine, s tem pa ne bi bilo zagotovljeno kontinuirano preživljanje otrok. Na drugi strani pa je, če preživnina, ki je določena z izvršilnim naslovom, po ponovnem razpadu življenjske skupnosti več ne ustreza dejanskim potrebam otroka oziroma zmožnostim preživninskega zavezanca, enako kot to velja tudi v primeru, ko začasnega skupnega življenja ni bilo, mogoče zahtevati ponovno določitev preživnine tako, da bo ta ustrezala spremenjenim okoliščinam.22

14. Glede na pojasnjeno je neutemeljena tudi pritožbena graja v zvezi z neizvedbo dokazov glede obstoja družinske skupnosti po izdaji izvršilnega naslova. Poleg tega da je, kot ugotavlja tudi pritožba, sodišče trditvam o ponovni vzpostavitvi družinske skupnosti sledilo, dejstvo, da je bila družinska skupnost začasno vzpostavljena, v zgoraj opisanih okoliščinah primera, ko v obdobju, iz katerega izvirajo izterjevane terjatve upnika, pa tudi takrat, ko je bila izdana odločba sklada, družinska skupnost nesporno ni več obstajala, za presojo upnikove pravice do izterjave terjatev, ki so predmet tega postopka, ni odločilno. Sodišču prve stopnje že iz tega razloga dokazov v zvezi z obstojem družinske skupnosti ni bilo treba izvajati.

15. Po obrazloženem se izkaže, da sklep N 272/2014 predstavlja veljaven izvršilni naslov za izterjavo preživnin, ki so z njim naložene v plačilo dolžniku, in sicer tudi za izterjavo preživnin, zapadlih v obdobju od 1. 7. 2021 do 31. 5. 2023. V tej zvezi so tako neutemeljeni pritožbeni očitki, da zaradi prenehanja učinkovanja sklepa N 272/2014 kljub izdani odločbi sklada niso bili podani v ZJSRS določeni pogoji za izplačevanje nadomestila preživnine, da je sklad nadomestilo preživnine izplačeval samovoljno in da posledično preživninske terjatve v višini izplačanih nadomestil niso mogle preiti na sklad. Čeprav je bila (pred izdajo odločbe sklada) začasno vzpostavljena družinska skupnost dolžnika, otroka in njegove matere, sklep N 272/2014 tako še vedno predstavlja izvršilni naslov za izterjavo v njem določenih preživninskih terjatev, sklad pa je s predložitvijo odločbe o priznanju pravice do nadomestila preživnine in obvestil o uskladitvi nadomestila preživnine ustrezno izkazal prehod izterjevanih preživninskih terjatev v višini priznanih (usklajenih) nadomestil preživnine nanj in nasprotno stališče pritožbe ni utemeljeno.

16. Pritožba tudi ne more uspeti z očitki glede neupoštevanja plačevanja preživnine zakoniti zastopnici preživninskega upravičenca in glede opustitve izvedbe dokazov v zvezi s tem. Izvajanje dokazov ni namenjeno dopolnjevanju trditvene podlage strank in ugotavljanju dejstev, ki jih stranke niso zatrjevale, ampak zgolj dokazovanju - torej ugotavljanju resničnosti - dejstev, ki so jih stranke (pravočasno) navedle v utemeljitev svojih zahtevkov oziroma ugovorov. Dolžnik je v zvezi s plačevanjem preživnine v ugovoru zgolj pavšalno navedel, da zakonita zastopnica prejema nakazila preživnine, ne da bi konkretiziral zneske in datume opravljenih plačil. Prav tako v zvezi z zatrjevanim izpolnjevanjem preživninske obveznosti z nakupom stvari in plačevanjem stroškov ni določno navedel, katere stvari je kupil in katere stroške je plačal, v kakšni višini in kdaj. Že njegove navedbe tako ne omogočajo zaključka, da je preživninsko obveznost za relevantno obdobje dejansko izpolnil. Tako pomanjkljive trditvene podlage z izvedbo dokazov, ki jih je predlagal dolžnik (zaslišanje dolžnika, zakonite zastopnice otroka in predstavnika upnika, poizvedbe sodišča o nakazilih na TRR zakonite zastopnice), ni mogoče nadomestiti. Dolžnik je zatrjeval plačila oziroma druge vrste izpolnitev, ki naj bi jih opravil sam, zato ni razloga, da v zvezi z njimi ne bi podal določnih in popolnih navedb in zanje sam predložil tudi dokazov (npr. potrdil o nakazilih) oziroma v ugovoru vsaj določno pojasnil, zakaj tega ni mogel storiti. Ker bremena v zvezi s tem ni zmogel (drugi odstavek 53. člena ZIZ in 212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), že iz tega razloga pritožbenim očitkom v zvezi z neupoštevanjem plačil preživnine zakoniti zastopnici, v zvezi z neizvedbo dokazov v tej smeri in v zvezi z neupoštevanjem zmanjšanja nadomestila preživnine zaradi plačane preživnine (tretji odstavek 21.d člena ZJSRS) ni mogoče slediti.

17. Sicer pa sodišče druge stopnje tudi pritrjuje s stališčem večinske sodne prakse23 skladnemu stališču sodišča prve stopnje, da bi, potem ko je bil dolžnik obveščen o vstopu sklada v položaj preživninskega upravičenca, preživninske obveznosti v obsegu, v katerem so prešle na sklad, ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 419. člena OZ lahko veljavno izpolnil le še skladu, medtem ko se z (morebitno) izpolnitvijo zakoniti zastopnici preživninskega upravičenca svoje obveznosti plačila v razmerju do sklada ne more več razbremeniti.24 Ob tem pritožbeno ni sporno, da dolžnik izpolnitve skladu ni niti zatrjeval niti izkazal. 18. Glede na zgoraj pojasnjeno za odločitev v obravnavani zadevi niso bistvena pritožbena izvajanja v zvezi z obveznostjo zakonite zastopnice preživninskega upravičenca, da o zneskih prejetih preživnin obvesti sklad, in tudi ne pritožbeni pomisleki o utemeljenosti pojasnila sodišča prve stopnje, da lahko dolžnik vrnitev morebitnih plačil preživnine na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi terja od zakonite zastopnice. Sodišče druge stopnje se do njih zato ni opredelilo.

19. Drži sicer pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kdaj so bila dolžniku vročena obvestila o uskladitvi nadomestila preživnine.25 Vendar teh dejstev niti ni bilo dolžno ugotavljati, saj v obravnavani zadevi za odločitev niso pomembna. Vročitev obvestila o uskladitvi preživninskemu zavezancu je bistvena z vidika veljavnosti morebitne izpolnitve preživninske obveznosti preživninskemu upravičencu oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku (drugi odstavek 419. člena OZ), ne pa z vidika prehoda terjatve v višini višjega usklajenega zneska na sklad. Ta na sklad preide že v posledici uskladitve, ki jo izkazuje obvestilo,26 ne glede na to, ali in kdaj je bilo obvestilo vročeno preživninskemu zavezancu. Dokler ni bil obveščen o uskladitvi, bi lahko tako dolžnik preživninsko obveznost v višini razlike med zneskom usklajenega in zneskom prehodno določenega nadomestila preživnine v skladu s sklepom N 272/2014 veljavno izpolnil tudi z nakazilom na TRR zakonite zastopnice (oziroma v dogovoru z njo z izpolnitvijo na drug način). Vendar, kot že pojasnjeno, dolžnik, ki v zvezi s tem nosi trditveno in dokazno breme, izpolnitve v relevantnem obdobju zapadlih preživninskih obveznosti zakoniti zastopnici ni niti konkretizirano zatrjeval in posledično tudi ne izkazal (in torej ni izkazal niti plačila razlike med usklajenim in prej določenim zneskom nadomestila preživnine). Zato ne glede na to, kdaj so bila dolžniku vročena obvestila o uskladitvi nadomestila preživnine, v obravnavani zadevi ni podlage za drugačen zaključek, kot da je sklad kot novi upnik celotne zneske v višini usklajenih nadomestil preživnine upravičen izterjati od dolžnika.

20. Glede na vse pojasnjeno so brez pomena dolžnikova pritožbena pojasnila v zvezi z možnostjo soglasja med staršema glede izpolnitve preživninske obveznosti. Ker so preživninske terjatve, ki so predmet tega postopka, do višine (usklajenih) nadomestil preživnine prešle na sklad, bi dogovor o drugačnem načinu izpolnitve tega dela terjatev lahko imel učinek na prenehanje dolžnikove obveznosti le, če bi bil sklenjen s skladom. Takšnega dogovora pa dolžnik ni zatrjeval, niti ni izkazal, da bi sklad drugačen način izpolnitve odobril ali izkoristil, kar je v točki 18 obrazložitve pravilno obrazložilo tudi sodišče prve stopnje.

21. Sodišče prve stopnje je nadalje tudi pravilno obrazložilo, da upniku ni treba izkazati, da je zneske nadomestil preživnine dejansko izplačal. V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse, ki temelji na sklepu VSRS II Ips 649/2001 z dne 7. 2. 2002, sklad v pravice preživninskega upravičenca do višine nadomestila preživnine na podlagi tretjega odstavka 28. člena ZJSRS ne vstopi le glede že izplačanih nadomestil, o katerih je že obvestil zavezanca, temveč tudi glede drugih, do vložitve predloga za izvršbo še neizplačanih nadomestil, kakor tudi glede še neizplačanih in nezapadlih nadomestil, in sicer že v trenutku izvršljivosti odločbe o priznanju pravice do nadomestila preživnine. Ker so že z nastopom izvršljivosti odločbe sklada do višine priznanih nadomestil preživnine27 na sklad prešle v sklepu N 272/2014 določene preživninske terjatve preživninskega upravičenca, lahko sklad plačilo preživninskih terjatev v višini priznanih (usklajenih) mesečnih zneskov nadomestila preživnine od dolžnika zahteva ne glede na to, ali je izplačilo posameznih zneskov nadomestil preživnine izkazano. Morebitno neizplačilo nadomestil preživnine je namreč stvar razmerja med skladom in upravičencem do plačila nadomestila, v katero dolžnik ni vključen. Zato tudi ni relevanten pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da dolžnik v ugovoru ni prerekal dejstva, da so bila nadomestila izplačana, in tudi ne očitek v zvezi z neizvedbo dokazov, ki jih je glede izplačila nadomestil predlagal dolžnik.

22. Pritožba tudi ne more uspeti z očitki o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa in na to vezanimi očitki o kršitvi pravice do izjave. Sklep sodišča prve stopnje glede odločilnih dejstev vsebuje zadostno obrazložitev, ki v celoti omogoča njegov preizkus. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor obravnavalo kot obrazložen ugovor, ni pa mu ugodilo, saj je ugotovilo, da dolžnik ni uspel izkazati obstoja katerega od razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ in da tudi razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ), niso podani. S tem, razen delno glede zakonskih zamudnih obresti, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju, soglaša tudi sodišče druge stopnje. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu opredelilo do vseh bistvenih vprašanj, ki jih je dolžnik izpostavil v ugovoru, in pojasnilo, zakaj dolžnikovim ugovornim navedbam ni sledilo in zakaj ugovoru ni ugodilo. Prav tako je jasno in konkretno obrazložilo zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov. Četudi je sodišče prve stopnje glede nekaterih vprašanj zavzelo nedosledno oziroma napačno stališče28 oziroma nekaterih (nerelevantnih) dejstev ni ugotavljalo29, to ne pomeni, da izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen in da mu manjka vsebina, ki bi utemeljevala sprejeto odločitev. Nadalje iz razlogov izpodbijanega sklepa tudi ne izhaja v pritožbi zatrjevana zahteva sodišča prve stopnje, da bi moral dolžnik za uveljavljana negativna dejstva predlagati dokaze. Prav tako ne drži, da je sodišče prve stopnje brez lastne dokazne ocene zgolj sledilo navedbam upnika. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo porazdelitev dokaznega bremena med upnika in dolžnika, dokazov, ki jih je predlagal dolžnik, pa ni izvedlo, ker je ocenilo, da dejstva, v dokaz katerih jih je dolžnik predlagal, niso relevantna, oziroma ker je ocenilo, da dolžnik ni podal zadostnih navedb glede dejstev, ki naj bi se s predlaganimi dokazi dokazovala, kar je v sklepu tudi ustrezno obrazložilo.

23. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o pomanjkljivi trditveni podlagi upnika glede izterjevanih obveznosti. Že v predlogu za izvršbo je upnik namreč podal zadostne navedbe glede podlage in višine izterjevanih terjatev ter zanje predložil ustrezne listinske dokaze,30 tako da je v celoti omogočen preizkus utemeljenosti njegovega predloga in skladnosti predloga z izvršilnim naslovom. Tega je sodišče prve stopnje tudi opravilo in nasprotni pritožbeni očitki niso utemeljeni. Res pa je, da je sodišče prve stopnje nepravilno zaključilo, da je predlog za izvršbo v celoti utemeljen. Pritožba je tako, sicer iz drugih razlogov, kot jih izrecno uveljavlja dolžnik, delno utemeljena glede zavrnitve ugovora v zvezi z dovolitvijo izvršbe za izterjavo dela zakonskih zamudnih obresti od posameznih mesečnih zneskov v višini nadomestil preživnine. V skladu z načelom stroge formalne legalitete je izvršbo mogoče dovoliti le za izterjavo terjatev, ki izhajajo iz izvršilnega naslova. V obravnavani zadevi izvršilni naslov predstavlja sklep N 272/2014, v katerem je bila dolžniku naložena obveznost plačevanja preživnine v znesku 150,00 EUR mesečno od 1. 7. 2014 dalje, in sicer do vsakega 22. dne v mesecu za tekoči mesec, prav tako pa tudi obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti od dneva zapadlosti posameznih preživninskih obrokov do plačila.

24. Sodišče druge stopnje (enako kot sodišče prve stopnje) v zvezi s presojo pravice sklada do izterjave zamudnih obresti od zneskov v višini priznanih nadomestil preživnine ni sledilo dosedanji večinski sodni praksi, ki, izhajajoč s stališč, da odločba sklada o pravici do nadomestila preživnine z obvestilom sklada o uskladitvi nadomestila preživnine ne predstavlja izvršilnega naslova za izterjavo zamudnih obresti od zneskov v višini priznanih nadomestil preživnine in da bi sklad izvršilni naslov za izterjavo zamudnih obresti moral šele pridobiti, skladu odreka pravico do izterjave zamudnih obresti.31 Sodišče druge stopnje se s stališčem, da odločba sklada z obvestili o uskladitvi nadomestila preživnine ne predstavlja izvršilnega naslova za izterjavo zamudnih obresti, sicer strinja.32 Vendar pa izpostavlja, da izvršilni naslov za izterjavo zamudnih obresti od (dela) preživninskih terjatev, ki so prešle na sklad, v razmerju do preživninskega zavezanca predstavlja sodna odločba (ali sodna poravnava), v kateri je določena preživninska obveznost, seveda pod pogojem, da je zavezancu v tej odločbi (sodni poravnavi) naloženo tudi plačilo zamudnih obresti. Ker že na podlagi zakona v posledici zakonske subrogacije (zakonske cesije) na novega upnika skupaj z glavno terjatvijo preide tudi stranska terjatev iz naslova obresti,33 sklad za izterjavo zamudnih obresti, ki izhajajo iz izvršilnega naslova, zaradi prepovedi odločanja o že razsojeni stvari (res iudicata) oziroma odločanja o stvari, glede katere je že bila sklenjena sodna poravnava (res transacta), niti ne more pridobiti novega izvršilnega naslova.

25. Čeprav se v (sodni) praksi pogosto nedosledno navaja, da sklad v posledici priznanja pravice do nadomestila preživnine pridobi pravico od preživninskega zavezanca izterjati nadomestila preživnine, ob doslednem pravnem pojmovanju sklad ne pridobi pravice do izterjave izplačanih nadomestil preživnine, ampak, v skladu s prvim in tretjim odstavkom 28. člena ZJSRS, pravico do plačila (in izterjave) zapadlih terjatev iz naslova preživnine v višini priznanih zneskov nadomestila preživnine, ki jih je sam dolžan izplačati zakonitemu zastopniku otroka. Sklad tako v razmerju do preživninskega zavezanca ne pridobi nove, lastne in samostojne terjatve, ampak nanj preide iz izvršilnega naslova izhajajoča terjatev otroka (oziroma njen del v višini priznanega nadomestila preživnine), in sicer skupaj z zamudnimi obrestmi, kot in če so te določene v izvršilnem naslovu.34 Navedeno hkrati pomeni, da je sklad do plačila zamudnih obresti upravičen šele od dneva, od katerega bi jih bil v skladu z izvršilnim naslovom upravičen terjati preživninski upravičenec, in sicer ne glede na to, kdaj je dejansko izplačal zneske nadomestila preživnine in tudi če jih je izplačal že pred tem dnevom. Sklad z vstopom v položaj preživninskega upravičenca v razmerju do preživninskega zavezanca namreč ne more pridobiti več pravic, kot jih ima do preživninskega zavezanca preživninski upravičenec.

26. S sklepom N 272/2014 so bile zakonske zamudne obresti od posameznih mesečnih zneskov preživnine dolžniku v plačilo naložene od dneva zapadlosti posameznih preživninskih obrokov, tj. od 22. dne v posameznem mesecu dalje.35 Tudi sklad je zato od zneskov preživnine v višini za posamezne mesece priznanih nadomestil preživnine upravičen zakonske zamudne obresti terjati šele od 22. dne v tem mesecu in ne že od dneva (zatrjevanega) izplačila nadomestila preživnine (tj. od 12., 13., 14. oziroma 15. dne v mesecu), kot je to zmotno štelo sodišče prve stopnje. Za izterjavo zakonskih zamudnih obresti pred 22. dnem v posameznem mesecu v izvršilnem naslovu ni podlage, zato je bila v tem delu izvršba neutemeljeno dovoljena, dolžnikov ugovor pa utemeljen (2. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje bi zato moralo ugovoru v tem delu ugoditi, sklep o izvršbi razveljaviti in predlog za izvršbo zavrniti glede izterjave zakonskih zamudnih obresti, ki jih je upnik od posameznih mesečnih zneskov izterjeval od 12., 13., 14. oziroma 15. do vključno 21. dne v posameznem mesecu,36 ugovor pa zavrniti le glede presežka. Sodišče druge stopnje je v tem delu zato pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v točki I izreka spremenilo, kot izhaja iz točke I izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in četrti odstavek 58. člena ZIZ).

27. V ostalem pa je, upoštevaje zgoraj obrazloženo, pritožbo dolžnika zoper odločitev o zavrnitvi ugovora kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje v točki I izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 S sklepom N 272/2014, pravnomočnim 16. 7. 2014, je bila v točki V izreka določena dolžnikova obveznost plačevanja preživnine za otroka A. A. v znesku 150,00 EUR mesečno od 1. 7. 2014 dalje, do vsakega 22. dne v mesecu za tekoči mesec, na TRR otrokove matere, in obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti od dneva zapadlosti posameznih preživninskih obrokov do plačila. 2 Z odločbo sklada je bila priznana pravica do nadomestila preživnine za otroka A. A. od 1. 7. 2018 dalje v višini 82,59 EUR in določeno, da se bo višina nadomestila preživnine med letom usklajevala na način, kot je s posebnimi predpisi določeno za preživnine. 3 Od 1. 2. 2020 je usklajeni znesek nadomestila preživnine znašal 85,50 EUR (obvestilo z dne 21. 2. 2020), od 1. 2. 2022 dalje 89,69 EUR (obvestilo z dne 21. 2. 2022) in od 1. 2. 2023 dalje 98,93 EUR (obvestilo z dne 28. 2. 2023). 4 Upnik je v predlogu za izvršbo sicer nedosledno predlagal dovolitev izvršbe za izterjavo izvršljive terjatve "izplačil nadomestila preživnine za čas od 1. 7. 2021 do 31. 5. 2023", kar je v sklepu o izvršbi (s sklicevanjem na predlog) in v izpodbijanem sklepu nedosledno povzelo tudi sodišče prve stopnje. Vendar to na utemeljenost predloga za izvršbo glede izterjave terjatev glavnic v skupni višini 2.070,50 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o dovolitvi takšne izvršbe in na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni vplivalo. Že iz predloga za izvršbo namreč jasno izhaja, da upnik pravico do izterjave v predlogu navedenih terjatev utemeljuje na tretjem odstavku 28. člena ZJSRS, tj. na vstopu v pravice preživninskega upravičenca, ki temeljijo na sklepu N 272/2014, kar je pri odločanju ustrezno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje - glej tudi točko 25 te obrazložitve. 5 Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sicer nedosledno navedlo, da tudi odločba sklada skupaj z obvestili o uskladitvi nadomestila preživnine predstavlja izvršilni naslov, vendar ta nedoslednost na pravilnost izpodbijane odločitve ni imela vpliva. Tako kot navedba in predložitev izvršilnega naslova, sklepa N 272/2014, k predlogu za izvršbo (prvi in peti odstavek 40. člena ZIZ), je namreč tudi navedba (in predložitev) teh listin, ki izkazujejo prehod (dela) iz izvršilnega naslova izhajajočih preživninskih terjatev na upnika, nujna za izkaz upnikove pravice do izterjave zadevnih terjatev (prvi odstavek 24. člena ZIZ) - glej tudi točko 8 te obrazložitve. 6 V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse, ki temelji na sklepu VSRS II Ips 649/2001 z dne 7. 2. 2002 (VSK Sklep I Ip 429/2017 z dne 22. 11. 2017; VSL Sklep III Ip 763/2018 z dne 24. 5. 2018; VSL sklep I Ip 1108/2019 z dne 14. 11. 2019; VSM Sklep I Ip 786/2021 z dne 23. 2. 2022; VSM sklep I Ip 395/2022 z dne 31. 8. 2022 in drugi), sklad v pravice otroka do višine nadomestila preživnine ne vstopi le glede že izplačanih nadomestil, o katerih je že obvestil zavezanca, temveč tudi glede drugih, do vložitve predloga za izvršbo še neizplačanih nadomestil, kakor tudi glede še neizplačanih in nezapadlih nadomestil. Trenutek prehoda terjatve je dan izvršljivosti odločbe o pravici do nadomestila preživnine - glej tudi točko 21 te obrazložitve. 7 Za to ne izpolnjuje že temeljnih pogojev iz 21. člena ZIZ. Z odločbo sklada preživninskemu zavezancu ni naloženo plačilo nobenih terjatev v razmerju do sklada, ampak je odločeno o priznanju pravice upravičenca do nadomestila preživnine in o obveznosti sklada v zvezi z izplačevanjem nadomestila preživnine. Odločba sklada bi tako lahko predstavljala izvršilni naslov le v razmerju med upravičencem do nadomestila preživnine kot upnikom in skladom kot dolžnikom. Pred novelo ZJSRS-I, Ur. l. RS, št. 17/22, s katero se je spremenil 21.c člen ZJSRS, preživninski zavezanec tudi ni imel možnosti sodelovanja v postopku odločanja o priznanju pravice do nadomestila preživnine in tudi ne pravice do pravnih sredstev (prim. sodba VSRS I Up 1044/2003 z dne 20. 7. 2006; sklep VSL III Ip 702/2016 z dne 23. 3. 2016). To velja tudi za postopek izdaje odločbe PS-00204/2018. Sklad na podlagi odločbe v razmerju do preživninskega zavezanca po samem zakonu (prvi in tretji odstavek 28. člena ZJSRS) zgolj vstopi v pravice, ki preživninskemu upravičencu že pripadajo na podlagi izvršilnega naslova, v katerem je določena preživninska obveznost zavezanca. V razmerju do preživninskega zavezanca zato odločba sklada predstavlja (le) javno listino iz prvega oziroma tretjega odstavka 24. člena ZIZ, ki izkazuje prehod (dela) preživninskih terjatev na sklad ter čas in obseg terjatev, ki so prešle na sklad. Zgolj v tem smislu je mogoče razumeti tudi določbo šestega odstavka 21.d člena ZJSRS. 8 Tako tudi obsežna sodna praksa - sklepi: VSL I Ip 387/2010 z dne 24. 2. 2010; VSL I Ip 2113/2010, I Ip 2114/2010, I Ip 2116/2010, I Ip 2120/2010, I Ip 2126/2010, I Ip 2128/2010 in I Ip 2129/2010 z dne 23. 6. 2010; VSL II Ip 702/2016 z dne 23. 3. 2016; VSL III Ip 763/2018 z dne 24. 5. 2018. V sodni praksi je sicer pogosto zaslediti tudi stališče, da sodna poravnava oziroma sodna odločba, s katero je določena preživnina, odločba sklada in (morebitna) obvestila o uskladitvi nadomestila preživnine skupaj predstavljajo izvršilni naslov. Vendar je to stališče glede na pojasnjeno nedosledno. Res pa je, da je pogoj za dovolitev izvršbe za izterjavo preživninskih terjatev v višini nadomestil preživnine tako navedba in predložitev izvršilnega naslova (prvi in peti odstavek 40. člena ZIZ), kot tudi navedba (in predložitev) odločbe sklada in morebitnih obvestil o uskladitvi nadomestila preživnine kot javnih listin iz prvega odstavka 24. člena ZIZ. 9 Tako tudi sodna praksa - VSC sklep I Ip 306/2020 z dne 11. 9. 2020; VSL sklep I Ip 1108/2019 z dne 14. 11. 2019; VSL sklep II Ip 1454/2017 z dne 12. 7. 2017; VSL sklep II Ip 775/2020 z dne 5. 8. 2020. 10 Na navedeno je bil dolžnik izrecno opozorjen tudi v obvestilu z dne 14. 8. 2018. 11 Na primer zaradi prenehanja rednega šolanja otroka po dopolnjenem 18. letu starosti. 12 Na primer zato, ker je šlo za fiktivni dogovor o plačevanju preživnine, zaradi katerega na njegovi podlagi sklenjena sodna poravnava oziroma izdani sklep sodišča že vse od začetka nima pravnega učinka - glej VSL sklep Cst 204/2022 z dne 7. 7. 2022. 13 Po pritožbeno neprerekani ugotovitvi sodišča prve stopnje je družinska skupnost ponovno prenehala v letu 2017. 14 Iz razlogov, ki jih je obrazložilo že v sklepu I Ip 786/2021, sodišče druge stopnje v zvezi s tem ni sledilo stališču iz sklepa VSM I Ip 568/2017 z dne 10. 8. 2017, opomba št. 1. 15 Veljavnost izvršilnega naslova, s katerim je določena obveznost staršev v zvezi s preživljanjem njihovih otrok, je časovno omejena, saj velja le v okvirih iz določbe 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) oziroma 183. člena Družinskega zakonika (DZ); glej sklep VSRS II Ips 371/2000 z dne 13. 12. 2000. 16 Drugi, tretji in četrti odstavek 183. člena DZ, 123. člen ZZZDR. 17 Primerjaj sklep VSRS II Ips 371/2000 z dne 13. 12. 2000 in sklep VSL III Ip 1479/2015 z dne 22. 4. 2015. 18 Prim. VSL sklep Cst 204/2022 z dne 7. 7. 2022 , točka 6 obrazložitve. 19 Prim. VSL sklep Cst 204/2022 z dne 7. 7. 2022, točka 6 obrazložitve; VSM sklep I Ip 568/2017 z dne 10. 8. 2017, točka 7 obrazložitve. 20 DZ v petem odstavku 183. člena zdaj tudi izrecno določa, da morajo starši, ki otroka ne preživljajo v svojem gospodinjstvu, k njegovemu preživljanju prispevati preživnino v mesečnem znesku. 21 V citiranem sklepu se je sodišče sicer opredelilo do prenehanja oziroma neobstoja pravice do preživnine v denarju v primeru prenehanja ločenega življenja staršev oziroma v primeru, ko do ločenega življenja sploh ne pride. Ne pa tudi do vprašanja prenehanja izvršilnega naslova, kadar pride do ponovne vzpostavitve skupnega življenja po izdaji izvršilnega naslova, saj je ugotovilo, da so bile v tisti zadevi sodne poravnave oziroma sklep sodišča, s katerimi je bila določena preživnina, brez učinka že od sklenitve oziroma od izdaje dalje, ker do ločenega življenja sploh ni prišlo. 22 197. člen DZ oziroma 132. člen ZZZDR. 23 VSC sklep I Ip 700/2007 z dne 28. 2. 2008; VSL sklep I Ip 4448/2007 z dne 6. 2. 2008; VSL sklep II Ip 1454/2017 z dne 12. 7. 2017; VSL sklep I Ip 1108/2019 z dne 14. 11. 2019; VSC sklep I Ip 306/2020 z dne 11. 9. 2020 in drugi. 24 Glej tudi obrazložitev pod točko 8. 25 Upnik v spis tudi ni predložil dokazil o vročitvi obvestil o uskladitvi. Dolžnik pa se je z obvestili o uskladitvi seznanil najpozneje ob njihovi vročitvi v tem izvršilnem postopku. 26 Tako tudi VSL sklep II Ip 775/2020 z dne 5. 8. 2020, na katerega se sklicuje dolžnik. 27 Glede višjih usklajenih zneskov nadomestil preživnine pa na podlagi obvestil o uskladitvi nadomestila preživnine. 28 Npr. glede izterjave nadomestila preživnine - glej opombo 4; glede odločbe sklada in obvestil o uskladitvi nadomestil preživnine kot izvršilnega naslova - glej opombo 5; glede dela zakonskih zamudnih obresti - glej točke 23 do 26 te obrazložitve. 29 Npr. glede vročitve obvestil o uskladitvi nadomestila preživnine - glej točko 19 te obrazložitve. 30 Sklep N 272/2014, odločbo sklada z vročilnico, obvestila o uskladitvi nadomestila preživnine, obvestilo o vstopu z vročilnico. 31 Sklepi VSRS II Ips 128/2004 z dne 30. 9. 2004, II Ips 149/2004 z dne 30. 9. 2004, II Ips 58/2005 z dne 23. 3. 2006, II Ips 68/2005 z dne 6. 4. 2006 in sodna praksa višjih sodišč, ki se je izoblikovala na njihovi podlagi, npr. VSC sklep I Ip 969/2008 z dne 14. 5. 2009, VSL sklep II Ip 1454/2017 z dne 12. 7. 2017, VSL sklep III Ip 1333/2017 z dne 13. 7. 2017, VSL sklep I Ip 1108/2019 z dne 4. 11. 2019. 32 Kot je bilo pojasnjeno že pod točko 8 te obrazložitve in še zlasti pod opombo 7, odločba sklada ne predstavlja niti izvršilnega naslova za izterjavo terjatev v višini priznanih nadomestil preživnine. 33 Navedeno izhaja tudi iz tretjega odstavka 28. člena ZJSRS, velja pa tudi na podlagi splošnih pravil OZ o subrogaciji (275. člen OZ) in cesiji (418. člen OZ). 34 K izterjavi terjatev iz naslova preživnine v višini nadomestil preživnine (povečanih za obresti in stroške), glede katerih je sklad na podlagi tretjega odstavka 28. člena ZJSRS v razmerju do preživninskega zavezanca vstopil v položaj otroka kot upnika, in ne k izterjavi terjatev nadomestil preživnine sklad zavezuje tudi sedmi odstavek 28. člena ZJSRS. 35 Čeprav na podlagi prvega odstavka 378. člena OZ dolžnik zamudne obresti dolguje šele od nastopa zamude in ne že od zapadlosti terjatve dalje, je izvršilno sodišče tudi pri dovolitvi izvršbe za izterjavo zamudnih obresti strogo vezano na izvršilni naslov in mora, če so v njem zakonske zamudne obresti priznane že od zapadlosti dalje, temu slediti. 36 Pri tem sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je bilo zvišano (usklajeno) nadomestilo preživnine v znesku 89,69 EUR priznano od 1. 2. 2022 dalje. Ker je preživninska terjatev za februar 2022 zapadla že 22. 2. 2022, je zahtevek upnika za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od preživninske terjatve za februar 2022 v višini 4,19 EUR (ki ga je upnik prištel k znesku v višini nadomestila preživnine za marec 2022), utemeljen (že) od 15. 3. 2022 dalje. Zvišano (usklajeno) nadomestilo preživnine v višini 98,93 je bilo priznano od 1. 2. 2023. Ker je preživninska terjatev za februar 2023 zapadla že 22. 2. 2023, je zahtevek upnika za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od preživninske terjatve za februar 2023 v višini 9,24 EUR (ki ga je upnik prištel k znesku v višini nadomestila preživnine za marec 2023) utemeljen (že) od 15. 3. 2023 dalje.