Jedro

Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Ker se izpodbijani inšpekcijski ukrep nanaša na opravo dejanj v revidentovem stanovanju, obe vprašanji, ki ju izpostavlja revident, pa opozarjata na morebitno opravo dejanj v stanovanju drugega etažnega lastnika in zato nista pomembni za odločitev v tej zadevi, ni dovoljena revizija po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo stanovanjskega inšpektorja stanovanjske inšpekcije, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor z dne 2. 3. 2010, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 29. 7. 2011. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila revidentovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo, s katero je prvostopenjski organ revidentu kot etažnemu lastniku stanovanja št. 3 v večstanovanjski stavbi naložil, da v tam navedenem roku izvede skrben strokovni pregled kanalizacijskih cevi in fug stenskih in talnih keramičnih ploščic, predvsem pri stikih z napravami oziroma sanitarno opremo, v kopalnici stanovanja št. 3 in ugotovljene napake v istem roku strokovno odpravi, tako da odpravi zamakanje v spodnji kopalnici stanovanja št. 1. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje.

7. Revident uveljavlja, da gre v tej zadevi za odločitev o dveh pomembnih pravnih vprašanjih, in sicer: (1) ali lahko stanovanjski inšpektor izda odločbo, s katero stranki (revidentu) naloži opravo določenih dejanj, s katerimi se posega tudi v lastnino drugega etažnega lastnika, pa takšen poseg ni določen v odločbi, s katero se revidentu nalaga obveznost; (2) ali ima revident sploh možnost izvršiti takšna dejanja, če ni istočasno naloženo tudi drugemu etažnemu lastniku, da zaradi izvedbe dejanj trpi določena revidentova dejanja.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča revident z navedenima vprašanjema ni izkazal dovoljenosti revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj vprašanji nista pomembni za odločitev v obravnavani zadevi. Kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe, je stanovanjski inšpektor revidentu naložil opravo dejanj (izvedbo skrbnega strokovnega pregleda in odpravo na tej podlagi ugotovljenih napak) v stanovanju št. 3, ki je last revidenta. Ker se torej izpodbijani inšpekcijski ukrep nanaša na opravo dejanj v revidentovem stanovanju, obe izpostavljeni vprašanji, ki opozarjata na morebitno opravo dejanj v stanovanju drugega etažnega lastnika, nista pomembni za odločitev v tej zadevi.

9. Ker revident ni izkazal izpolnjenosti uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.