Jedro

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je vloga oškodovanca kot tožilca z dne 17. 4. 2020, dopolnjena dne 16. 11. 2020 in na poziv sodišča še 7. 1. 2021, še vedno nejasna in nepopolna, ter kot taka nesposobna za obravnavo. Zmotno je stališče pritožbe, da je za nadaljevanje postopka pred sodiščem v celoti izpolnjena zakonska zahteva po ustreznosti vloge. Tako iz vloge oškodovanca kot tožilca z dne 17. 4. 2020 ne izhajajo vsi potrebni podatki oziroma sestavine, ki jih določa ZKP in so potrebne, da bi sodišče lahko vlogo obravnavalo kot popolni predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj oziroma kot obtožni predlog. Pritožnik prav tako nima prav, da je na pozive sodišča vlogo dopolnil.

Izrek

Pritožba oškodovanca kot tožilca D.M. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 76. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kot nepopolno zavrglo vlogo oškodovanca kot tožilca D.M. z dne 17. 4. 2020, ki jo je dopolnil dne 16. 11. 2020 in dne 7. 1. 2021. 2. Proti takemu sklepu se je pritožil oškodovanec kot tožilec D.M. V pritožbi zahteva, da se izpodbijani sklep odpravi ter se kazenski pregon zoper osumljenca V.L. nadaljuje skladno z zakonodajo. Trdi, da je državni tožilec v sklepu z dne 1. 4. 2020 nezakonito zavrnil njegovo kazensko ovadbo. Noben odvetnik ni želel prevzeti njegovega primera, zato je sam prevzel pregon. Sodišče je večkrat opozoril, da je pravno nepismen, kar pa ni razlog, da sodišče ne bi nadaljevalo s postopkom. Na pozive sodišča, da naj dopolni svojo vlogo, je to tudi storil. Sicer pa je mnenja, da so zahtevani podatki zapisani že v samem sklepu tožilca, zaradi česar ne gre za vnovično vložitev zadeve pri sodišču, ampak za njegovo nadaljevanje. Zato bi sodišče moralo opraviti predlagana preiskovalna dejanja ter zaslišati priče. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji zakoniti postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je vloga oškodovanca kot tožilca z dne 17. 4. 2020, dopolnjena dne 16. 11. 2020 in na poziv sodišča še 7. 1. 2021, še vedno nejasna in nepopolna, ter kot taka nesposobna za obravnavo. Zmotno je stališče pritožbe, da je za nadaljevanje postopka pred sodiščem v celoti izpolnjena zakonska zahteva po ustreznosti vloge. Tako iz vloge oškodovanca kot tožilca z dne 17. 4. 2020 ne izhajajo vsi potrebni podatki oziroma sestavine, ki jih določa ZKP in so potrebne, da bi sodišče lahko vlogo obravnavalo kot popolni predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj oziroma kot obtožni predlog. Pritožnik prav tako nima prav, da je na pozive sodišča vlogo dopolnil. Sodišče prve stopnje je v točki 6 izpodbijanega sklepa pravilno zapisalo, da oškodovanec kot tožilec predvsem ni opisal, na kakšen način je osumljenec V.L. zlorabil svoj položaj ali prestopil meje uradnih pravic oziroma ni opravil uradne dolžnosti ter kakšna škoda in komu je nastala. Povedano drugače, pritožnik ni oblikoval popolnega izreka obtožbe. Zato ni moč pritrditi pritožbenim navedbam, da bi lahko sodišče glede na to, da je pritožnik pravno nepismen, samo nadaljevalo s postopkom.

5. V kolikor bi sodišče prve stopnje, kot si to poenostavljeno predstavlja pritožnik, tako ravnalo, bi se s tem postavilo v vlogo obtožbe, kar pa ni dopustno. Tudi dejstvo, ki ga izpostavlja pritožnik, da je pravno nevešča oseba, ni razlog, da bi ne bil mogel s pomočjo pravno vešče osebe vložiti predloga za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, oziroma obtožnega predloga, v katerem bi bilo določeno dejstvo v opisu dejanja jasno označeno in konkretizirano, da bi moglo biti predmet presoje in ocenjevanja sodišča. Sodišče prve stopnje je v točki 7 tudi pravilno obrazložilo, da mora biti očitek obtožbe jasen za sodišče, obdolženca in oškodovanca. Zato je odgovornost tožilca (pritožnika), da v opisu dejanja navede dejstva in okoliščine, ki omogočajo presojo, ali ravnanje, ki se očita obdolžencu, predstavlja uresničitev kaznivega dejanja; da se določi predmet postopka oziroma dokazovanja in da tudi obramba natančno ve, kaj je predmet obtožbe, ki je predpogoj za uspešno obrambo.

6. Po obrazloženem, in ker je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, pritožba oškodovanca kot tožilca pa povsem neutemeljena, je pritožbeno sodišče sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

7. Sklep pritožbenega sodišča temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP.