Jedro

Iz podatkov spisa izhaja, da je predlagateljica neodplačno razpolagala z nepremičnim premoženjem, ki je obsegalo več kot 9 ha, od obdarjenca (občine) pa od pričakovanega (finančna pomoč pri preživljanju, oprostitev pri plačilu davkov) ni prejela praktično prav ničesar (le davčno oprostitev za eno leto in še to le za premoženje, ki ga je podarila). Zaradi navedenega je potrebno razjasniti vprašanja, ali da so predstavniki oblasti darovalki ob sklenitvi darilne pogodbe dejstva, da finančne pomoči ne bo in da bo davčna oprostitev le minimalna, zamolčali.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevo za denacionalizacijo po 5. členu zakona o denacionalizaciji - ZDen. Štelo je, da pri sklepanju darilne pogodbe z dne 6.3.1963, ko je predlagateljica podarila svoja zemljišča Občini C., ni šlo za silo, grožnjo ali zvijačo državnega organa ali predstavnika oblasti, zaradi česar ni razlogov za denacionalizacijo zemljišč.

Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočnemu sklepu sodišča druge stopnje je vložila predlagateljica pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče ni upoštevalo določb zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR - o napakah volje. Zmota v nagibu je po določbah ZOR pri neodplačnih poslih bistvena in pravno upoštevna. Darilna pogodba je bila sklenjena zato, da si pridobi predlagateljica finančno pomoč. Vse, kar je za podarjene nepremičnine dobila, pa je bila le enoletna oprostitev plačila davčnih obveznosti. Dejstvo, da je predlagateljica podarila tudi gozdne parcele, za katere ni bilo potrebno plačevati nobenih davčnih obveznosti, dokazuje, da je bila k sklenitvi darilne pogodbe prisiljena. Kljub temu, da je od občine pomoč pričakovala, je ni dobila. To dejstvo dokazuje, da je bila k sklenitvi darilne pogodbe zapeljana. Sicer pa predstavniki občine predlagateljici sploh niso pojasnili, kakšne pravne in ekonomske posledice bo imela sklenjena darilna pogodba. Zlasti ji je bilo zamolčano, da finančne pomoči ne bo dobila. Pomembno dejstvo je tudi, da ponudbe za sklenitev darilne pogodbe ni napisala predlagateljica. Pri neodplačnih pravnih poslih veljajo za napake volje kriteriji, ki jih sodišče ni upoštevalo, svoje odločitve v tej smeri pa tudi ni obrazložilo. Zato je podana tudi bistvena kršitev določb postopka. Reviziji naj se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki na revizijo ni odgovoril in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 37. členom zakona o nepravdnem postopku - ZNP).

Revizija je utemeljena.

Predlagateljica tekom postopka res ni zatrjevala, da je do sklenitve darilne pogodbe prišlo zaradi sile ali grožnje državnega organa ali predstavnika oblasti. Zatrjevala pa je, da je z darilno pogodbo, s katero je 6.3.1963 podarila Občini C. več kot 9 ha travnikov in gozdov, želela izboljšati svoj ekonomski položaj. Pričakovala je namreč, da ji po sklenitvi darilne pogodbe ne bo potrebno za zemljišča, ki so ji še ostala v lasti, plačevati davčnih obveznosti in da ji bo Občina C. tudi sicer nudila finančno pomoč. Predstavniki občine pa naj bi ji ob sklenitvi pogodbe zamolčali, da finančne pomoči v resnici ne bo prejemala, plačila davčne obveznosti pa tudi ni bila oproščena v pričakovanem obsegu, saj ji je bilo plačilo davkov odpuščeno le za eno leto in še to le za tisto premoženje, ki ga je podarila Občini C. Z navedenimi trditvami se v dosedanjem postopku sodišči nista ukvarjali. So pa te trditve za pravilno materialnopravno uporabo določbe 5. člena ZDen lahko pravnoodločilne. Ta določba namreč ureja izjemo od pravila, da se vrača premoženje, ki je bilo odvzeto s prisilnim ukrepom (odločbo) državnega organa. Zato je potrebno v vsakem primeru posebej presoditi vse okoliščine, ki so posameznika pripeljale do odločitve, da je s svojim premoženjem neodplačno razpolagal. Taka presoja je potrebna še zlasti v primerih, kot je obravnavani, saj iz podatkov spisa izhaja, da je predlagateljica neodplačno razpolagala z nepremičnim premoženjem, ki je obsegalo več kot 9 ha, od obdarjenca pa od pričakovanega (finančna pomoč pri preživljanju, oprostitve pri plačilu davkov) ni prejela praktično prav ničesar (le davčno oprostitev za leto 1962 in še to le za premoženje, ki ga je podarila). Zaradi navedenega je po mnenju revizijskega sodišča potrebno v ponovljenem postopku razjasniti vprašanja, povezana s predlagateljičinimi trditvami, da so ji predstavniki obdarjenca ob sklenitvi darilne pogodbe dejstva, da finančne pomoči ne bo in da bo davčna oprostitev le minimalna, zamolčali. Vsa doslej navedena, v dosedanjem postopku pa še neugotovljena pravnoodločilna dejstva, pa bi bilo mogoče (tako kot njeno pravo voljo ob sklenitvi pravnega posla) ugotoviti tudi z zaslišanjem predlagateljice, kar v dosedanjem postopku tudi ni bilo storjeno.

Zaradi zmotne (preozke) razlage določbe 5. člena ZDen, v dosedanjem postopku vsa pravnoodločilna dejstva niso bila ugotovljena. Zato je revizijsko sodišče reviziji ugodilo, sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (2. odstavek 395. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).