Jedro

Za presojo upravičenj pooblaščenca in s tem prekoračitev pooblastila je v razmerju do tretjih pomemben obseg upravičenj, določen v pooblastilu. Omejitve, ki v pooblastilu niso zapisane, v razmerju do tretjih ne učinkujejo (učinkujejo le v notranjem razmerju med pooblastiteljem in pooblaščencem in se lahko odrazijo v odškodninski odgovornosti pooblaščenca).

Izrek

Pritožba zoper sklep z dne 21.7.2011 se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbi zoper zamudno sodbo se ugodi in sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbi zoper sklep z dne 15.9.2010 se ugodi in sklep razveljavi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z zamudno sodbo je ugodeno izbrisni tožbi in zahtevku za izročitev nepremičnine v posest. S sklepom z dne 15.9.2010 je odločeno o pravdnih stroških in sicer so stroški tožeče stranke v višini 1.569,96 € naloženi v plačilo toženi stranki. S sklepom z dne 21.7.2011 je zavrnjen predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

V dne 13.10.2010 priporočeno na pošti oddani pritožbi (list. št. 19 – 23) zoper zamudno sodbo tožena stranka uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga razveljavitev sodbe. Navaja, da pogoji za njeno izdajo niso podani, ker tožba toženi stranki ni bila pravilno vročena. Dne 19.5.2010, ko je tožena stranka že imela registriran sedež na naslovu AA, se ji je tožba vročala na prejšnjem naslovu BB. Ker je pravilna vročitev tožbe ena od predpostavk za izdajo zamudne sodbe, pogoji za njeno izdajo niso podani. Podaja trditve o obligacijskem razmerju s tožečo stranko.

V dne 13.10.2010 priporočeno na pošti oddani pritožbi (list. št. 24 – 26) zoper sklep o odmeri pravdnih stroškov z dne 15.9.2010 tožena stranka uveljavlja vse tri, s 1. odstavkom 338. čl. ZPP predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Pojasnjuje, da je zoper zamudno sodbo vložena pritožba ter da je predlagana vrnitev v prejšnje stanje, zaradi česar pričakuje razveljavitev sodbe, posledično pa je nezakonit tudi izpodbijani sklep o stroških, ki temelji na uspehu strank v postopku.

V dne 8.9.2011 priporočeno na pošti oddani pritožbi (list. št. 37 – 39) zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje z dne 21.7.2011 tožena stranka uveljavlja vse tri, s 1. odstavkom 338. čl. ZPP predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodeno, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo določanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Opozarja, da se v zamudni sodbi sodišče sklicuje na vročanje dne 5.6.2010. Vročitev tožbe dne 5.6.2010 ni bila pravilna, saj je sodišče tožbo poslalo toženi stranki na naslov, ki od 4.3.2010 dalje ni bil registriran kot njen sedež. Sodišče je to tudi ugotovilo, kar je razvidno iz sodničine odredbe. Ker tožba ni bila pravilno vročena, je tožena stranka rok za odgovor na tožbo zamudila iz opravičenega razloga. Ker se do vročanja dne 5.6.2010 sodišče ni opredelilo, sklepa ni mogoče preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev postopka. Zgolj navedba, da sta bili že prve dve vročanji uspešni, ne zadošča; še posebej, ker sodišče v zamudni sodbi govori o vročitvi 5.6.2010. O pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje z dne 21.7.2011 Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko ugotovitvijo, da je bila tožba toženi stranki vročena dne 6.2.2010. Tožba s pozivom na odgovor na tožbo (in sklepom o oprostitvi taks) je bila s sodišča odpremljena 21.1.2010 in sicer na toženčev takratni, v sodnem registru vpisan naslov BB. Dne 22.1.2010 je vročevalec toženi stranki, ki na tem naslovu ni imela hišnega predalčnika (ugotovitev vročevalca), pustil obvestilo, da sodno pisanje lahko dvigne v 15. dneh. Naslovnik pisanja ni dvignil. O tem je pošta dne 10.2.2010 obvestila sodišče (list. št. 6a). Skladno s 4. odstavkom 142. čl. ZPP (tudi pravni osebi se tožba vroča osebno) se vročitev v primeru, ko naslovnik pisanja ne dvigne, šteje za opravljeno z iztekom 15-dnevnega roka od dne, ko je bilo obvestilo puščeno v hišnem predalčniku oz. na vratih. Sodišče prve stopnje torej pravilno ugotavlja, da je bila vročitev opravljena z iztekom tega 15-dnevnega roka, torej dne 6.2.2010, tridesetdnevni rok za odgovor na tožbo pa se je iztekel marca 2010 (sodišče ugotavlja, da 9.3.2010, pravilno že 8.3.2010). Dejstvo, da je sodišče tožbo toženi stranki na isti naslov poslalo še dvakrat (2.3.2010 in 19.5.2010 – kopiji kuvert na list. št. 7 in 8), ni bistveno, ker je bila že pred tem vročitev pravilno (s fikcijo) opravljena. Rok za odgovor na tožbo se je torej iztekel dne 8.3.2010. S 116. čl. Zakona o pravdnem postopku je za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje predpisan 15-dnevni subjektivni rok, ki teče od dne, ko je stranka izvedela za zamudo in 6-mesečni objektivni rok, ki teče od dne zamude dalje. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za odgovor na tožbo je prepozen, ker je bil vložen po izteku 6-mesečnega objektivnega roka. Rok za odgovor na pritožbo se je iztekel 8.3.2010, predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je bil vložen 13.10.2010. Predlog za vrnitev zadeve v stanje pred iztekom roka za odgovor na tožbo je zaradi zamude roka za njegovo vložitev treba zavreči (1. odstavek 120. čl. ZPP). Prvostopenjsko sodišče je predlog zavrnilo; ker pravni položaj tožene stranke ne bi bil nič drugačen, če bi bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavržen, pritožbeno sodišče v odločitev prvostopenjskega sodišča ne posega in je pritožba na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP zavrnjena.

O pritožbi zoper zamudno sodbo Pritožba je utemeljena.

Dne 13.10.2010 priporočeno na pošti oddana pritožba zoper zamudno sodbo je pravočasna. Zamudna sodba je bila na naslov BB odpremljena 25.8.2010. Tega dne je bil po podatkih sodnega registra sedež tožene stranke vpisan na naslovu AA. Če stranka v teku postopka spremeni svoj naslov, mora to sporočiti sodišču; če tega ne stori, se vročitve za to stranko opravljajo s pritrditvijo pisanja na sodno desko (1. in 2. odstavek 145. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje z dne 4.3.2010 v sodnem registru izvedeno spremembo sedeža tožene stranke s strani tožene stranke ni bilo seznanjeno. Ker o spremembi naslova tožene stranke sodišča ni obvestil niti vročevalec (vročilnica list. št. 12a), sodba na oglasno desko ni bila pritrjena. Kljub temu, da obstaja zakonska obveznost stranke, da spremembo svojega bivališča (sedeža) sporoči sodišču, tožena stranka pa tega ni izpolnila, in in kljub temu, da sodišče v teku postopka ni dolžno preverjati, ali je bivališče (sedež) ostalo isto, ni mogoče šteti, da je bila vročitev z vročanjem na BB (brez pritrditve na oglasno desko) pravilno opravljena. Ker obstaja zgolj fikcija, da je tožena stranka v trenutku vročanja sodbe vedela za ta postopek, vročevalec, ki je bil tudi dolžan s preselitvijo seznaniti sodišče (to je kasneje tudi storil – vrnjena pošilja na list. št. 15a), pa ni izpolnil svoje dolžnosti, zamudna sodba zaradi tega, ker ni bila nabita na oglasno desko, ni bila pravilno vročena.

Drugič je bila zamudna sodba toženi stranki vročana skupaj s sklepom z dne 15.9.2010 in sicer na sedežu AA, vendar tudi ta vročitev ni bila pravilno opravljena. Vročevalec, ki dne 28.9.2010 pošiljke ni mogel vročiti v poslovnih prostorih, namreč ni pustil obvestila o došli pošiljki v hišnem predalčniku, kar bi moral storiti (4. odstavek 142. čl. ZPP), ampak je pisanje že istega dne (28.9.2010) pustil v hišnem predalčniku (povratnica pripeta list. št. 12). Zaradi kršitev pravil o vročanju se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel in je dne 13.10.2010, priporočeno na pošti oddana pritožba zoper zamudno sodbo torej pravočasna.

Zamudno sodbo sodišče izda, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: da je toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor; da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošna znana (318. čl. ZPP). Pritožnik neutemeljeno zanika obstoj prvo navedenega pogoja za izdajo zamudne sodbe. Iz 6. in 7. točke tega sklepa je razvidno, da je bila tožba s pozivom na odgovor toženi stranki pravilno vročena in da upravičenih razlogov za vrnitev v prejšnje stanje – stanje pred iztekom roka za odgovor na tožbo, ni.

S prvostopenjskim sodiščem pritožbeno sodišče soglaša tudi v tem, da iz v tožbi navedenih dejstev izhaja utemeljenost zahtevka. Trditve o ari, ki naj bi bila plačana po 5.1.2009 (po sklenitvi kupoprodajne pogodbe), je nerazumljiva; tožnik svojo odškodninsko terjatev nerazumljivo zmanjšuje tudi za znesek 20.000,00 EUR, ki naj bi bil plačan po sklenitvi kupoprodajne pogodbe (29.8.2009) in torej predstavlja plačilo kupnine. Ker pa iz ostalih zatrjevanih dejstev izhaja utemeljenost zahtevka, problema sklepčnosti tožbe ni.

Prvostopenjsko sodišče pa je pri izdaji zamudne sodbe spregledalo, da so dejstva, na katera se tožbeni zahtevek opira, v nasprotju z dokazi, ki jih je tožnik predložil. V tožbi tožnik trdi, da je M. P. pooblastil za zaključek pogodbe o finančnem leasingu in sklenitev kupoprodajne pogodbe pod pogoji, ki so bili določeni z dne 20.6.2008 sklenjeno predpogodbo – za prodajo po prodajni ceni 320.000,00 EUR. Trdi torej, da je P. pooblastil zgolj za izjavo poslovne volje, ki je bila že pred tem oblikovana in jo je s sklenitvijo predpogodbe oblikoval on sam. Ta trditev je v nasprotju s pisnim pooblastilom, ki ga je predložil in je v spisu med prilogami označen kot dokaz A7. Iz pisnega pooblastila take omejitve pooblaščenčevega zastopanja, kot jih zatrjuje tožnik, niso razvidne. Ravno nasprotno! Iz pooblastila je razvidno, da ima pooblaščenec pri pridobivanju sporne nepremičnine v tožnikovo last in odsvajanju te nepremičnine vse pravice, ki jih ima tožnik kot lastnik (zadnja alineja v drugem odstavku) in da se pooblaščenec dogovarja s pridobitelji nepremičnin (prva alineja v drugem odstavku) – torej, da je njegovo upravičenje tudi oblikovanje pogodbene volje.

To nasprotje je pravno pomembno, kajti prvostopenjsko sodišče je odločitev utemeljilo s tem, da je pooblaščenec prekoračil pooblastilo in da zato pooblaščenčeva dejanja na zastopanega (tožnika), ki teh dejanj naknadno ni odobril, nimajo učinka. Pooblaščenec, kakršen je P. (specialno pooblastilo, neposredno zastopanje v imenu in za račun zastopanega pri pravnem poslu), mora (pri izpolnitvi pooblastila) voljo za sklenitev pogodbe izjaviti tako, kot določi pooblastitelj. Meje njegovega upravičenja so določene s pooblastilom. Omejitve, ki v pooblastilu niso zapisane, v razmerju do tretjih ne učinkujejo (učinkujejo le v notranjem razmerju med pooblastiteljem in pooblaščencem in se lahko odrazijo v odškodninski odgovornosti pooblaščenca). V razmerju do tretjih je za presojo pooblaščenčevih upravičenj in s tem prekoračitev pooblastila pomemben obseg upravičenj, določen v pooblastilu. Če pooblaščenec sklene posel, za katerega je v pooblastilu, ki je dostopno tretjemu, pooblaščen, zastopanje v razmerju do tretjega učinkuje (1. odstavek 70. čl. in 1. odstavek 72. čl. Obligacijskega zakonika).

Pravno odločilno torej je, ali je tožnik P. pooblastil zgolj za izpeljavo pravnega posla, glede katerega so bile bistvene sestavine (med njimi kupnina) že dogovorjene, torej samo za izjavljanje pravnoposlovne volje, ali tudi za njeno oblikovanje. Predloženo pooblastilo (dokaz A7) nasprotuje tožnikovi trditvi, da je pooblaščenec prekoračil pooblastilo. Najmanj eden od zgoraj navedenih pogojev za izdajo zamudne sodbe torej ni podan in je zamudna sodba izdana v nasprotju z določbo 318. čl. ZPP, ki pogoje za njeno izdajo predpisuje. Na zakonitost izdaje zamudne sodbe pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. čl. in 7. točka 2. odstavka 339. čl. ZPP). Ker pogojev za izdajo zamudne sodbe na pravni podlagi, ki jo je navedlo sodišče 1. stopnje, ni, je zamudna sodba razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek.

O pritožbi zoper sklep o odmeri pravdnih stroškov z dne 15.9.2010 Pritožba je utemeljena.

Sklep z dne 15.9.2010 je bil s sodišča prvič odposlan 16.9.2010, vendar vročitev ni bila opravljena, ker je vročevalec sodišče obvestil, da je naslovnik preseljen (list. št. 15a). Po tem obvestilu je sodišče preverilo naslov tožene stranke (list. št. 16) in ugotovilo, da je sedež tožene stranke od. 4.3.2010 dalje na naslovu AA. Na ta naslov je dne 24.9.2010 ponovno poslalo sklep z dne 15.9.2010 (in tudi zamudno sodbo). Dne 28.9.2010 je vročevalec toženi stranki sodno pisanje (sklep z dne 15.9.2010 in zamudno sodbo) pustil v hišnem predalčniku (obvestilo pripeto list. št. 12). Ker se tudi sklep o odmeri stroškov vroča osebno, vročevalec pa ni ravnal skladno s 4. odstavkom 142. čl. (ni pustil obvestila, da naslovnik sodno pisanje lahko dvigne v 15. dneh), vročitev ni bila pravilno opravljena. Zaradi kršitev pravil o vročanju se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel in je dne 13.10.2010 priporočeno na pošti oddana pritožba zoper sklep o odmeri stroškov torej pravočasna.

Izpodbijana odločitev o stroških postopka temelji na uspehu strank (154. čl. ZPP). Ker po razveljavitvi zamudne sodbe uspeh strank ni znan, je odločitev o stroških postopka preuranjena. O stroških postopka bo odločeno s končno odločbo, zato je sklep, s katerimi so stroški odmerjeni, razveljavljen (354. čl. ZPP).

Tudi o stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo (165. čl. ZPP).