- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cpg 1352/99
ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.1352.99 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Dolžnikov ugovor, da dolžniško upniško razmerje med strankama ne obstaja več, ne vsebuje pravno relevantnih dejstev, ki bi preprečevali izvršbo. Iz ugovora namreč niso razvidni razlogi, zakaj naj bi dolžniško upniško razmerje med strankama ne obstajalo več (ali zaradi spremembe upnika ali dolžnika, ali zaradi poplačila terjatve, ali iz kakšnega drugega razloga). Tako pavšalnega ugovora niti v eventuelno sledečem pravdnem postopku ne bi bilo mogoče preizkusiti. Dolžnikov ugovor torej ni obrazložen skladno z 2. odst. 53. čl. ZIZ, zato ga je prvostopno sodišče pravilno štelo za neutemeljenega.
Izrek
Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
Zoper uvodoma citirani sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, je dolžnik pravočasno ugovarjal, da ne obstaja več dolžniško upniško razmerje na podlagi dokumentacije, "ki jo predloži upnik".
Priglasil je stroške ugovora.
Ker je dolžnikov ugovor prvostopno sodišče štelo za neutemeljenega, ga je predložilo pritožbenemu sodišču skladno s 5. odst. 62. čl. ZIZ, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba ni utemeljena.
Po 2. odst. 53. čl. ZIZ mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in je kot tak neutemeljen.
Dolžnikov ugovor, da dolžniško upniško razmerje med strankama ne obstaja več, ne vsebuje pravno relevantnih dejstev, ki bi preprečevali izvršbo. Iz ugovora namreč niso razvidni razlogi, zakaj naj bi dolžniško upniško razmerje med strankama ne obstajalo več (ali zaradi spremembe upnika ali dolžnika, ali zaradi poplačila terjatve, ali iz kakšnega drugega razloga). Tako pavšalnega ugovora niti v eventuelno sledečem pravdnem postopku ne bi bilo mogoče preizkusiti.
Dolžnikov ugovor torej ni obrazložen skladno z 2. odst. 53. čl. ZIZ, zato ga je prvostopno sodišče pravilno štelo za neutemeljenega.
Ker prvostopno sodišče tudi ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče po 2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.
Izrek o dolžnikovih pritožbenih stroških temelji na 1. odst. 165. čl. v zvezi s 155. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje pritožbene stroške.