Jedro

V skladu z 210. členom ZOR, na katerega napotuje 2. odst. 130. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.RS 67/93) - ZPPSL, je pri neupravičeni pridobitvi primarno načelo naravne restitucije, ki velja pri vseh reparacijah. Istočasno pa za vse take zahtevke velja, da ob nezmožnosti ali (ekonomski) neprimernosti naravne restitucije, le-to nadomesti plačilo vrednosti dosežene koristi. Domneva o vedenju za slabo ekonomsko-finančno stanje iz 125. člena ZPPSL še ne pomeni obstoja nepoštenosti, ki ima za posledico vrnitev premoženjske koristi od dneva pridobitve. Ta domneva le olajša stečajno izpodbijanje. Nepoštenost iz 214. člena ZOR pa bo morala tožeča stranka zatrjevati in v pravdnem postopku tudi dokazati.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje opr.št. Pg 154/96 z dne 18.6.1997 razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži končni odločbi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da pravni dejanji - kupna pogodba in pobot, ki tvorita skupaj dejanje nadomestne izpolnitve po 308. členu Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, dogovorjeni dne 12.1.1996 in izpolnjeni dne 23.1.1996, na podlagi katerih je tožena stranka, namesto poplačila svoje terjatve v višini 356.367,50 sit, prejela tekstilno blago v navedeni vrednosti, brez pravnega učinka proti stečajni masi tožeče stranke in naložilo toženi stranki civilno restitucijo, torej vrnitev zneska 356.367,50 sit, z zakonitimi zamudnimi obrestmi, od dneva sklenitve kupne pogodbe do plačila, v stečajno maso.

Tožena stranka je v pravočasni pritožbi izpodbijala prvostopno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov z navedbo, da je prvostopno sodišče zmotno ugodilo zahtevku za zamudne obresti od dneva pridobitve in ne od dneva vložitve tožbe. Tožena stranka je takšnemu tožbenemu zahtevku ugovarjala že v pripravljalni vlogi dne 30.5.1997, prvostopno sodišče pa razlogov za zavrnitev sodbe ni obrazložilo in je s tem bistveno kršilo pravdni postopek. Prav tako je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede okoliščine, ali je naravna restitucija mogoča ali ne. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo izrecno navedla, da lahko vrne vso blago, ki ga je prejela od tožeče stranke. Po prvem odstavku 210. člena ZOR se civilna restitucija izreče samo, če naravna ni mogoča, o ekonomski upravičenosti naravne restitucije zakon ne govori.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba utemeljena iz naslednjih razlogov: Prvostopno sodišče je naložilo toženi stranki, da vrne v stečajno maso premoženjsko korist od izpodbijanega pravnega posla - v denarju.

V skladu z 210. členom ZOR, na katerega napotuje 2. odst. 130. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.RS 67/93) - ZPPSL, je pri neupravičeni pridobitvi primarno načelo naravne restitucije, ki velja pri vseh reparacijah. Istočasno pa za vse take zahtevke velja, da ob nezmožnosti ali (ekonomski) neprimernosti naravne restitucije, le-to nadomesti plačilo vrednosti dosežene koristi (glej Cigoj: Komentar ZOR, Lj. 1978, str. 200, 225 in 229; Strohsack: Obligacijska razmerja II, Lj. 1994, str. 281).

Pritrditi je pritožbenim navedbam tožene stranke, da je prvostopno sodišče samo povzelo tožbene navedbe o ekonomski neupravičenosti vrnitve pridobljene koristi v naravi in je na tako nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporavilo materilano pravo. Zato je vprašanje oblike vračila v stečajno maso še nerešeno dejansko in pravno vprašanje, o katerem bo sodišče prve stopnje odločilo po ponovno izvedenem pravdnem postopku. Pri tem bo sodišče prve stopnje upoštevalo tudi določilo 214. člena ZOR o obsegu vrnitve neupravičeno pridobljenega. V skladu z določbo 214. člena ZOR mora pridobitelj plačati zamudne obresti od dneva pridobitve, če je nepošten, sicer pa od vložitve zahtevka. Domneva o vedenju za slabo ekonomsko-finančno stanje, iz 125. člena ZPPSL, še ne pomeni obstoja nepoštenosti, ki ima za posledico vrnitev premoženjske koristi od dneva pridobitve. Ta domneva le olajša stečajno izpodbijanje. Nepoštenost iz 214. člena ZOR pa bo morala tožeča stranka zatrjevati in v pravdnem postopku tudi dokazati.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu 166/III ZPP.