Jedro

Za štetje zastaralnega roka za uvedbo disciplinskega postopka je relevantno le to, kdaj za disciplinsko kršitev in storilca zve upravičen predlagatelj in ne katerikoli delavec, ki lahko poda le pobudo za začetek disciplinskega postopka.

Disciplinski postopek se konča z dnem, ko o ugovoru odloči pritožbeni organ.

Sodišče na podlagi določbe 2. točke 1. odst. 24. člena ZDSS lahko spremeni pravno kvalifikacijo disciplinskih kršitev delovne obveznosti, vezano pa je na opis dejanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožnika in razveljavilo določbo disciplinske komisije tožene stranke z dne 16.2.1993 in delavskega sveta z dne 23.3.1993, s katerima je bil tožniku izrečen disciplinskih ukrep prenehanja delovnega razmerja in mu je bila naložena povrnitev materialne škode v višini 46.462,90 SIT, kot nezakonita. Ugotovilo je, da tožniku delovno razmerje dne 31.3.1993 pri toženi stranki ni prenehalo ter mu traja še naprej z vsemi pravicami iz dela in po delu. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnika pozvati nazaj na delo in mu za čas, ko ni delal obračunati in izplačati pripadajočo plačo, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti mesečnih akontacij plač do plačila, mu obdobje, ko ni delal, vpisati v delovno knjižico kot delovno dobo in mu za isto obdobje plačati prispevke in davke iz naslova pokojninskega, invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja in povrniti stroške postopka v znesku 35.720,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila, vse v roku 8 dni pod izvršbo.

Zoper zgoraj navedeno sodbe se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče napadeno sodbo razveljavi in potrdi odločbo disciplinske komisije ter odločbo delavskega sveta toženca. Prvostopnemu sodišču očita, da ni ravnalo po navodilih pritožbenega sodišča, da bi z dodatnim zaslišanjem tožnika ugotovilo, zakaj je brez predhodno sklenjenega elektroenergetskega soglasja in neplačanega prispevka vnesel v računalnik spremembe enega na trofazni odjem za K. H., predhodno pa napisal dne 25.9.1992 tokovno prijavo. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja je tudi v tem, da sodišče ni ugotovilo tožnikove odgovornosti v drugi očitani kršitvi delovne obveznosti v primeru G. Ž., ko je tožnik tokovno prijavo z dne 1.6.1992 spremenil tako, da je sam napisal novo tokovno prijavo dne 1.8.1992 in s tem prikril porabo električne energije po električnih števcih, ki jih je sam nepooblaščeno montiral. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo identitete glede očitane kršitve tudi glede same izjave tožnika na zaslišanju v pripravljalnem postopku, da je sam napisal tokovno prijavo dne 1.8.1992 in sam namestil oz. zamenjal električni števec.

Sodišče prve stopnje je tudi napačno uporabilo materialno pravo in sicer 1. in 3. odst. 67. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, ko je presodilo, da je prva očitana kršitev, to je v primeru K. H. zastarala, ker naj disciplinski postopek ne bi bil končan v zakonitem roku.

Direktor tožene stranke je prejel pobudo Z. F. za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnika dne 1.12.1992 in je ta dan treba šteti kot dan, ko se je izvedelo za kršitev in storilca. Direktor je vložil zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka za obe hujši kršitvi dne 7.12.1992, torej v okviru zakonskega roka. Šestmesečni (subjektivni) rok za vodenje disciplinskega postopka se je iztekel 1.6.1993, enoletni (objektivni) rok za vodenje disciplinskega postopka se je iztekel za drugo hujšo kršitev (Ž. - storjena 1.8.1992) dne 1.8.1993 in za prvo hujšo kršitev (H. - storjena 25.9.1992) dne 25.9.1993. Tako je bil disciplinski postopek uveden in voden v zakonitem roku, saj je tožniku delovno razmerje prenehalo 31.3.1993. Nadalje pritožba povzema obe kršitvi tudi po vsebini in se zavzema za to, da bi sodišče tožnika moralo spoznati za odgovornega za obe kršitvi. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožnikov zahtevek zavrne in tožniku naloži, da je dolžan povrniti povzročeno škodo ter stroške tega postopka.

Tožeča stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem prereka vse pritožbene navedbe in navaja, da je disciplinski postopek v zvezi z očitano kršitvijo tožnika, ugotovljeno dne 25.9.1992, zastaral, glede disciplinskega postopka v zvezi z montažo električnega števca pri odjemalcu G. Ž., pa meni, da ne obstoji niti delna identiteta med podano zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka in odločbo disciplinske komisije in je tako sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je disciplinske odločitve razveljavilo. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje ter priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77 - Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90) in na pravilno uporabo materialnega prava, kot mu to nalagajo določbe 2. odst. 365. člena ZPP/77, ki se na podlagi določbe 1. odst. 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur. l. RS, št. 19/94) uporablja tudi v postopku pred delovnimi sodišči. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo in sicer določbe Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89, 42/90), ki določajo zastaranje začetka in vodenja disciplinskega postopka (67. člen). V posledici napačne uporabe materialnega prava, pa sodišče prve stopnje tudi ni popolno ugotovilo dejanskega stanja.

Pravilno opozarja pritožba, da je sodišče prve stopnje napačno štelo, kdaj začnejo teči zastaralni roki v disciplinskem postopku, kot jih določa 67. člen ZTPDR.

Disciplinski postopek se začne z zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka, ki jo poda upravičen predlagatelj, kot to določa 1. odst. 61. člena ZTPDR. V konkretnem primeru je zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka podal direktor F. L. dne 7.12.1992, o kršitvah pa je bil seznanjen dne 1.12.1992. Za štetje roka po 1. odst. 67. člena ZTPDR je namreč relevatno le, kdaj za kršitev delovne obveznosti in storilca zve upravičen predlagatelj in ne kateri koli delavec tožene stranke, ki ima le pravico podati pobudo za začetek disciplinskega postopka, kot to določa 2. odst. 61. člena ZTPDR. Glede na dejstvo, da je upravičeni predlagatelj zvedel za kršitve dne 1.12.1992, je torej zaključek sodišča prve stopnje, da je začetek disciplinskega postopka, ki se je začel z zahtevo z dne 7.12.1992 zastaral, nepravilen.

Tretji odst. 67. člena ZTPDR določa, da vodenje disciplinskega postopka zastara po šestih mesecih od dneva, ko se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in za storilca oz. po enem letu od dneva, ko je bila kršitev storjena. Glede na dejstvo, da je upravičeni predlagatelj za kršitve delovne obveznosti in storilca zvedel dne 1.12.1992 in da je bil disciplinski postopek na drugi stopnji končan z odločitvijo delavskega sveta dne 23.3.1993, je bil torej disciplinski postopek končan v okviru šestmesečnega subjektivnega roka, kot določa 3. odst. 67. člena ZTPDR.

Prav tako pa je bil disciplinski postopek zaključen tudi v okviru enoletnega objektivnega roka iz 3. odst. 67. člena ZTPDR, saj se je tožniku očitalo kršitve delovnih obveznosti storjene v zvezi z odjemalcem K. H. z dne 25.9.1992 in v zvezi z odjemalcem G. Ž. nepravilnosti ugotovljene dne 17.11.1992, ker se mu očita, da je dne 1.8.1992 vpisal drugačne podatke za odjemalca G. Ž., kot bi jih moral. Tako je varovan tudi objektivni rok za vodenje disciplinskega postopka.

Glede na vse navedeno bi moralo sodišče obravnavati obe disciplinski kršitvi tudi po vsebini, kar pa zaradi napačne uporabe materialnega prava ni storilo.

Pravilno opozarja tudi pritožba tožene stranke, da obstoji delna identiteta med zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka in odločbo disciplinskih organov glede druge očitane hujše kršitve delovne obveznosti in sicer v delu, v katerem se tožniku očita, da mu je z nepravilno prijavo z dne 1.8.1992, z manipulacijo podatkov in dokumentacije, uspelo prikriti porabo električne energije po enotarifnem števcu in obračunsko moč za tri mesece in ugotovitvijo disciplinske komisije, da je tožnik prikril uporabo električne energije pri odjemalcu G. Ž.. Pri tej kršitvi je potrebno upoštevati, da je bilo dejanje končano dne 1.8.1992 in da je takrat tudi začel teči zastaralni rok za to kršitev, saj je tožnik šele tega dne vnesel odjemalca G. Ž. v evidenco tožene stranke, čeprav bi to moral storiti že dne 1.6.1992, vendar z drugimi podatki. Po oceni pritožbenega sodišča gre za nadaljevano dejanje, manipulacijo z dokumentacijo, ki je bilo zaključeno dne 1.8.1992 in zato tudi začetek disciplinskega postopka za to dejanje ni zastaral. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno povzelo, kaj določa 61. člen ZTPDR o vsebini zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, vendar je napačno zaključilo, da zahteva za uvedbo disciplinskega postopka nima vseh potrebnih elementov.

Upoštevati je namreč potrebno, da zahteva za uvedbo disciplinskega postopka z dne 7.12.1992 obsega tudi zapisnik o ugotovljenih nepravilnosti in zlorabi službenega položaja s tremi prilogami. Zahteva za uvedbo disciplinskega postopka je tako podana po upravičenem predlagatelju, v njej na so tudi opredeljene očitane kršitve delovne obveznosti, tako po kraju, kot po času in tudi navedena pravna kvalifikacija.

Zato so ugotovitve sodišča prve stopnje, da je zahteva za uvedbo disciplinskega postopka neopredeljena in da ne vsebuje vseh elementov, kot to določa 61. člen ZTPDR v nasprotju z listinskimi dokazi, ki se nahajajo v spisu.

Zmoten je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da sodišče ne sme spremeniti pravne kvalifikacije disciplinskih kršitev, v kolikor ugotovi, da je tožena stranka ugotovljene disciplinske kršitve napačno kvalificirala glede na določbe svojih aktov. Pravno podlago za spremembo kvalifikacije ima sodišče v določbi 2. tč. 1. odst. 24. člena ZDSS.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje presoditi disciplinske kršitve po vsebini.

Določbe ZPP/77 in ZTPDR je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).