Jedro

Skladno s 1. odst. 125. člena ZNP sodišče v postopku za delitev stvari odloči po uradni dolžnosti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik M.K. in predlagatelj S.V. sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v prvi točki izreka nepremičnine v vl.št. 99 k.o. B. s pripisanimi parc.št. 824/3 - cesta v izmeri 1630 m2, parc.št. 824/198 - gozd v izmeri 30239 m2, parc.št. 824/199 - gozd v izmeri 7265 m2, parc.št. 824/200 - gozd v izmeri 40466 m2, parc.št. 824/201 - gozd v izmeri 41192 m2, parc.št. 824/202 - gozd v izmeri 35109 m2, parc.št. 824/203 - gozd v izmeri 3536 m2, parc.št. 824/204 - gozd v izmeri 32222 m2, parc.št. 824/205 - gozd v izmeri 32903 m2, parc.št. 824/206 - gozd v izmeri 37323 m2, in parc.št. 824/7 - cesta v izmeri 3848 m2, v solasti M.K. do 1/7, S.V. do 19/70, M.Š. do 1/70, Z.M. do 1/7, Republike Slovenije do 1/7, R.H. do 870/15120, A.H. do 510/15120, P.L. do 270/15120, S.K. do 255/15120, R.H. do 155/15120, D.Š. do 1/14 in A.M. do 1/14, razdelilo tako, da prejmejo v izključno last in posest predlagatelj parc.št. 824/198, 824/199 in 824/206, prvi nasprotni udeleženec parc.št. 824/200, drugi, tretji, četrti, peti in šesti nasprotni udeleženec prejmejo v solast in soposest parc.št. 824/201, sedmi in osmi nasprotni udeleženec parc.št. 824/202, deveti nasprotni udeleženec prejme v izključno last in posest parc.št. 824/203, deseti nasprotni udeleženec parc.št. 824/204, enajsti nasprotni udeleženec parc.št. 824/205; parc.št. 824/203 in 824/207pa ostaneta v solastni in soposesti vseh nepravdnih udeležencev. V drugi točki izreka je prvostopenjsko sodišče odločilo, da se v zemljiški knjigi vknjiži služnostna pravica dostopa za spravilo lesa iz parc.št. 824/3 k.o. B. preko parc.št. 824/199 kot služeče parcele v korist vsakokratnega lastnika parc.št. 824/200 kot gospodujoče parcele, s tem, da je vsakokratni lastnik gospodujočega zemljišča po uporabi služečega zemljišča dolžan vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje. Glede stroškov je odločilo, da udeleženci nosijo vsak svoje stroške postopka (tretja točka izreka). Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da so se vsi nepravdni udeleženci strinjali s predlagano delitvijo nepremičnin in izkazali upravičen interes, da v naravi dobijo prav tiste nepremičnine, ki so jih dejansko uporabljali in imeli v posesti že preden je bila predlagana delitev. Prvi in enajsti nasprotni udeleženec sta v postopku zahtevala, da se jima preko parcele, ki naj bi jo z delitvijo v izključno last in posest pridobil predlagatelj, ustanovi stvarna služnost. Ker je med nepravdnimi udeleženci obstajalo soglasje glede stvarne služnosti na zahtevo prvega nasprotnega udeleženca, je sodišče odločilo kot izhaja iz druge točke izreka. Ni pa sodišče ustanovilo stvarne služnosti v korist parcele, ki jo je z delitvijo dobil enajsti nasprotni udeleženec, saj je predlagatelj temu nasprotoval, postavljeni izvedenec pa je v svojem mnenju ugotovil, da ima parcela enajstega nasprotnega udeleženca še dve drugi dostopni poti poleg tiste, na kateri je zahteval stvarno služnost. Zoper sklep se pritožuje enajsti nasprotni udeleženec M.K. po pooblaščencu zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi opozarja, da ni sporna delitev solastnih nepremičnin po vsebini in takšno delitev sprejema, predmet pritožbe je zgolj zahteva po ustanovitvi zakonite služnostne poti, saj v primeru pravnomočnosti sporne odločbe njegova nepremičnina nima več redne potne zveze z javno potjo oziroma pritožnik dodeljene nepremičnine sploh ne more koristiti. Sodišče je z delitvijo stvari v solastnini zgolj sledilo tistemu stanju, ki je v naravi že desetletja, saj je bila realna delitev solastnih nepremičnin opravljena že med pravnimi predniki nepravdnih strank. Pritožnik sam in po svojih pravnih prednikih vseskozi koristi in si lasti parc.št. 824/205 k.o. B. in je zato verjetno že nastopilo tudi priposestvovanje lastninske pravice na tej nepremičnini. Ves ta čas se je koristilo izključno pot, ki jo je pritožnik uveljavljal v okviru tega postopka, vendar sodišče njegovemu predlogu ni sledilo, čeprav bi moralo o ustanovitvi takšne služnosti odločati že po uradni dolžnosti. Pritožnik zato izpodbija sklep sodišča prve stopnje le glede tistega dela sodne odločitve, ko pri dodelitvi izključne lastninske pravice na nepremičnini parc.št. 824/205 k.o. B. ni odločalo tudi o ustanovitvi služnostne poti. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče sicer obravnavalo zahtevo pritožnika po ustanovitvi služnostne pravice poti v korist njegove parc.št. 824/205 k.o. B. in v breme nepremičnine parc.št. 824/6 k.o. B. last predlagatelja, vendar je prišlo do ugotovitve, da takšne poti ne potrebuje in gre po mnenju pritožnika verjetno celo za bistveno kršitev določb nepravdnega (pravdnega) postopka, saj bi moralo sodišče svojo odločitev vključiti že v izrek sodne odločbe in v obrazložitvi le navesti razloge za takšno odločitev. Pritožnik smatra, da sodišče zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ni pravilno odločilo v zvezi z ustanovitvijo stvarne služnosti. Sodišče je svojo odločitev oprlo na izvedensko mnenje sodnega izvedenca I.K. z dne 23.4.2005, ki pa je pomanjkljivo in ne daje zanesljivega odgovora o tem ali ima pritožnik v korist parc.št. 824/205 k.o. B. sploh kakšno pot, ki jo bo v primeru potrebe lahko uporabljal. V zvezi s tem se pojavlja cela vrsta okoliščin, ki postavljajo mnenje sodnega izvedenca in odločitev sodišča pod vprašaj. Izvedenec je opravil ogled v povsem neustreznih razmerah, ko je bilo na trasi poti (pod točko 1.c, saj glede trase pod točko 1.a sploh ni bil opravljen ogled) približno 30-50 cm snega in zato ni bilo mogoče ocenjevati realnega stanja v naravi. Vprašljivo je tudi, ali je za ugotavljanje ustreznosti poti sploh primeren izvedenec gozdarske stroke ali pa bi sodišče moralo postaviti izvedenca gradbene oziroma komunalne stroke. Nadalje bi ogled moralo opraviti sodišče, saj v končni situaciji o ustanovitvi stvarne služnosti odloča ravno sodišče in v spornih primerih takšne odločitve ne more prevaliti na rame sodnega izvedenca. V primeru ogleda bi lahko sodišče objektivno ocenilo ali ima pritožnikova nepremičnina res potrebno potno zvezo in zato o ustanovitvi stvarne služnosti ni potrebno razpravljati in odločati. Iz teh razlogov je sodna odločba nejasna, nerazumljiva in nezakonita. Dalje pritožba navaja, da je sodni izvedenec v točkah 1.a, 1.b in 1.c izvedenskega mnenja obdelal tri različne variante poti, ki naj bi obstajale v korist nepremičnine parc.št. 824/205 k.o. B.. Glede domnevne poti pod točko 1.a pritožnik pripominja, da je ta pot približno 10 krat daljša (cca. 10 km), se v praksi ne uporablja, po kvaliteti je precej slabša in pritožnik močno dvomi, da gre v celoti po javni poti, saj naj bi v določenem delu potekala tudi po privatnih parcelah. Sodišče bi moralo preveriti dejansko in pravno možnost uporabe poti po tej relaciji, saj sodni izvedenec ni pristojen in usposobljen za ugotavljanje pravnih možnosti za uporabo takšne poti in je to razlog več, da bi sodišče moralo opraviti tudi ogled na kraju samem in razčistiti navedene okoliščine, saj iz izvedenskega mnenja ni razvidno, po katerih parcelah poteka navedena pot, na kakšni razdalji in kakšna je. Glede domnevne poti pod točko 1.b pritožnik poudarja, da je navedena pot povsem neuporabna in bi zahtevala precejšen poseg in stroške v zvezi s tem, izvedenec pa tudi ni opozoril sodišča, da gre pot v tem delu po privatnem zemljišču last Š.M., ki je prepovedal kakršnokoli uporabo poti po njegovem zemljišču. Za pritožnika bi bila ta pot sprejemljiva v primeru, če bi bil rešen problem z lastnikom navedene privatne parcele in v kolikor bi predlagatelj na svoje stroške predhodno razširil in utrdil pot, saj pritožnik no dolžan urejati poti na svoje stroške. Po mnenju pritožnika je edina primerna in sprejemljiva pot po relaciji pod točko 1.c in se je navedeno pot vseskozi uporabljalo za koriščenje parc.št. 824/205 k.o. B. (verjetno gre celo za zakonito služnost, saj je bila služnostna pravica priposestvovana, glede na že zdavnaj opravljeno realno delitev solastnih nepremičnin) ter na njej ni potrebno izvajati nikakršnih posegov, sodišče pa bi se v primeru ogleda lahko takoj prepričalo, da je ta pot edina primerna. Pritožbi je priložil skico, na kateri so z barvami vrisane približne trase posameznih poti in ki bi jo moral bolj natančno izdelati izvedenec, zlasti ker je sodišče ocenilo, da ogleda na kraju samem ni potrebno opraviti, v tem delu sodna odločba nima nikakršne odločitve. Po mnenju pritožnika je sodišče prve stopnje tudi napačno uporabilo materialno pravo, saj bi ob pravilni in popolni ugotovitvi dejanskega stanja moralo po uradni dolžnosti odločati tudi o ustanovitvi stvarne služnosti po določilu 125. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP in po določilu 211. in 216. člena Stvarnopravnega zakonika - SZ. Ob pravilni uporabi materialno pravnih določb sodišče ne bi smelo opraviti delitve solastnin nepremičnin, če posamezna nepremičnina nima redne potne zveze in zato nepremičnino, ki jo je pridobil v izključno last in posest sploh ne more uporabljati. Pritožnik bo imel možnost uporabljati parc.št. 824/205 k.o. B. le v primeru, če bo istočasno ustanovljena stvarna služnost preko parc.št. 824/6 k.o. B.. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na ustanovitev stvarne služnosti v korist parc.št. 824/205 k.o. B. (v kolikor je to možno) razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavanje in odločanje.

Predlagatelj je podal odgovor na pritožbo in v njem prereka trditve enajstega nasprotnega udeleženca v pritožbi ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep. V konkretnem nepravdnem postopku niso bili podani zakonski pogoji za ustanovitev stvarne služnosti, saj iz izvedenskega mnenja nedvoumno izhaja, da ima nepremičnina s parc.št. 824/205 k.o. B. za spravilo lesa tri možne poti.

Pritožba ni utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o delitvi solastnih nepremičnin vpisanih v vložku št. 99 k.o. B. med predlagatelja in nasprotne udeležence ter o ustanovitvi služnostne pravice dostopa za spravilo lesa iz parc.št. 824/3 k.o B. preko parc.št. 824/199 k.o. B. kot služeče parcele v korist vsakokratnega lastnika parc.št. 824/200 kot gospodujoče parcele, predmet pritožbe pa je le odločitev sodišča o tem, da ne ustanovi stvarne služnosti v korist parcele 824/205 k.o. B., katero je z delitvijo v izključno last in posest pridobil enajsti nasprotni udeleženec (pritožnik). Skladno s 1. odst. 125. člena ZNP sodišče v postopku za delitev stvari odloči po uradni dolžnosti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilno in popolno ugotovilo vse dejanske okoliščine, pomembne za odločitev o ustanovitvi stvarne služnosti po uradni dolžnosti, in je nato na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbene navedbe, ki trdijo drugače, zato pritožbenega sodišča ne prepričajo in ne uspejo izpodbiti pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje. Za odločitev o ustanovitvi stvarne služnosti po 125. členu ZNP je odločilno, ali pritožnik svoje parcele delno ali sploh ne more uporabljati brez uporabe poti po parc.št. 824/206 ali kateri drugi parceli, ki je bila predmet delitve. Svojo odločitev, da ne ustanovi stvarne služnosti po uradni dolžnosti v korist parc.št. 824/205 k.o. B. je sodišče prve stopnje oprlo na izvedensko mnenje izvedenca gozdarske stroke, ki je ugotovil, da ima navedena parcela za spravilo lesa poleg dostopne poti preko parcele št. 824/206 k.o. B. (izvedenec jo je v svojem izvedenskem mnenju na l.št. 41-43 označil z 1.c), na kateri pritožnik zahteva služnost, še dve drugi dostopni poti (označeni z 1.a in 1.b). Pri tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da dostopna pot do parc.št. 824/205 k.o. B. pod oznako 1.a kot možnost drugega dostopa ne pride v poštev, saj poteka deloma po parc.št. 824/204, ki jo je z delitvijo v izključno last in posest prejel deseti nasprotni udeleženec in je bila torej predmet delitve, kajti pritožnikova parcela št. 824/205 k.o. B. ima za spravilo lesa še vedno dostopno pot pod oznako 1.b, ki poteka po celotni dolžini severovzhodnega roba parcele št. 824/205 k.o. B. in ima parc.št. 824/207 ter je ostala v solasti udeležencev v postopku, v nadaljevanju pa se priključi na druge javne ali služnostne poti, ki vodijo do glavnih cest. Glede na navedeno ne drži, da pritožnik nepremičnine, ki jo je pridobil v izključno last in posest sploh ne more uporabljati in je odločitev sodišča prve stopnje, da ne ustanovi predlagane stvarne služnosti materialnopravno pravilna, saj za to niso izpolnjeni pogoji po določbi 125. člena ZNP. S pritožbenimi navedbami o neuporabnosti navedene poti (pod točko 1.b) pa pritožnik ne more izpodbiti pravilne odločitve sodišča prve stopnje, saj je prepričljiv zaključek izvedenca, da je spravilo lesa možno tudi po opisani poti. Prav tako ne držijo pritožbene navedbe, da navedena pot poteka po privat zemljišču, saj je izvedenec jasno navedel, po kateri parcelni številki poteka predmetna pot in da je ta pot cesta, kar je razvidno tudi iz zemljiškoknjižnega izpiska za vložek 99 k.o. B. (priloga A2). Neutemeljene so po oceni pritožbenega sodišča tudi pritožbene navedbe, da je izvedensko mnenje pomanjkljivo in ne daje zanesljivega odgovora o tem, ali ima pritožnik v korist parc.št. 824/205 k.o. B. sploh kakšno pot, ki jo bo v primeru potrebe sploh lahko uporabljal. Izvedensko mnenje je bilo po oceni pritožbenega sodišča opravljeno korektno in strokovno, v njem pa je izvedenec jasno in celovito odgovoril na zastavljeno mu vprašanje in ugotovljene dostopne poti po točkah podrobno opisal ter navedel možnosti njihove uporabe in ureditve in je zato po oceni pritožbenega sodišča neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da ni napravil skice. Glede na to, da je šlo za ugotavljanje dostopnih poti v gozdu, pa je povsem primeren izvedenec gozdarske stroke, ki ima dovolj strokovnega znanja za opravo izvedenskega dela, pritožbeno sodišče pa je tudi prepričano, da s svojim mnenjem ni prejudiciral odločitve sodišča, temveč samo opravil nalogo, ki mu jo je sodišče zaupalo ravno iz razloga, ker samo ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem. Zato tudi ni bilo potrebno, da bi ogled na kraju samem opravilo sodišče. Pritožba torej ni uspela izpodbiti pravilne odločitve sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

O stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje odločalo na podlagi 165. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Ker enajsti nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Svoje stroške pritožbenega postopka pa sam krije tudi predlagatelj (1. odst. 155. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).