Jedro

Dejstvo, da je v obravnavani zadevi obdolženi A. A., mož okrajne sodnice B. B., ki svoje delo opravlja na Okrajnem sodišču v Mariboru, in je tako torej tudi sodelavka vseh sodnikov (tudi kazenskega oddelka) tega sodišča, kjer se vsakodnevno srečujejo, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi širši javnosti, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile vzbuditi dvom o nepristranskosti sodišča oziroma okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. Zato je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.

Izrek

Za postopek se določi Okrajno sodišče v Murski Soboti.

Obrazložitev

1. Okrajna sodnica C. C. je dne 28. 4. 2023 predlagala prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru III K 45952/2022. Navedla je, da je obdolženi A. A, mož sodnice B. B., ki delo opravlja pri Okrajnem sodišču v Mariboru. Slednja je namreč sodnica na nepravdnem oddelku in ima pisarno v istem nadstropju kot sodniki kazenskega oddelka. Meni, da opisano sorodstveno razmerje predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti v smislu 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Sodniki okrajnega sodišča so namreč kot sodelavci v vsakodnevnih stikih, se poznajo, srečujejo in pogovarjajo, kar pa bi lahko pri strankah vzbudilo dvom v nepristranskost sodnega odločanja v predmetni zadevi, zato predlaga, da višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče z območja Višjega sodišča v Mariboru.

2. Predlog je utemeljen.

3. Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah presodilo, da kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP. Zaupanja v integriteto razpravljajoče sodnice tako sama po sebi ne more omajati okoliščina osebnega razmerja med obdolžencem in eno izmed sodnic Okrajnega sodišča v Mariboru. Kljub navedenemu pa mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da tudi pri strankah postopka in v javnosti vselej daje vtis nepristranskosti sojenja.1

5. Glede na pojasnjeno je višje sodišče pri svoji odločitvi izhajalo iz stališča, da mora biti nepristranskost in neodvisnost sodišča razvidna tudi navzven. Dejstvo, da je v obravnavani zadevi obdolženi A. A., mož okrajne sodnice B. B., ki svoje delo opravlja na Okrajnem sodišču v Mariboru, in je tako torej tudi sodelavka vseh sodnikov (tudi kazenskega oddelka) tega sodišča, kjer se vsakodnevno srečujejo, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi širši javnosti, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile vzbuditi dvom o nepristranskosti sodišča oziroma okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. Zato je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.

6. Po obrazloženem je višje sodišče o predlogu okrajne sodnice odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa, ter za izvedbo kazenskega postopka določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Murski Soboti (drugi odstavek 35. člena ZKP).

7. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

1 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 44922/2017 z dne 10. 9. 2018.